Franja

veterinar moški spol (-ja …) der Tierarzt

veterìnār -ára m veterinar

veterinar samostalnik
(zdravnik za živali) ▸ állatorvos

veterinár veterinary; veterinary surgeon; ZDA veterinarian

veterinár (médecin moški spol ) vétérinaire moški spol

veterinár (-ja) | -ka (-e) m, f veterinario (-a)

veterinár -ja m., ветерина́р -а ч.

veterinár -ă (-i, -e) m/f veterinar (-ka), živinozdravnik (-nica)

veterinár -ja m veterinar

veterinär veterinarski

Veterinär, der, (-s, -e) veterinar, živinozdravnik

veterínar -ja m veterinar

ветерина́р -а ч., živínozdravník -a m., veterinár -ja m.

cowleech [káuli:č] samostalnik
sleng veterinar

farrier [fǽriə] samostalnik
podkovni kovač
arhaično živinozdravnik, veterinar
vojska podčastnik, ki ima na skrbi konje

Tierarzt, der, živinozdravnik, veterinar

vet¹ [vet]

1. samostalnik
pogovorno (okrajšano za veterinary) veterinar

2. neprehodni glagol
biti veterinar
prehodni glagol
pregledati ali zdraviti (žival)
šaljivo preiskati srce in obisti

vétérinaire [-rinɛr] adjectif veterinarski, živinozdravniški; masculin živinozdravnik, veterinar

étudiant masculin vétérinaire študent veterine
art masculin vétérinaire živinozdravstvo, veterina(rstvo)

veterinario

A) agg. (m pl. -ri) živinozdravniški, veterinarski

B) m (pl. -ri)

1. živinozdravnik, veterinar

2. slabš. padar

veterīnārius 3 (veterīnus) k vprežni živini sodeč, živinski, živalski, veterinarski, živinozdravniški: medicina Col. ali ars Veg. živinozdravstvo, veterina; subst. veterīnārius -iī, m živinozdravnik, veterinár: Col.