Franja

vesl|o [ê] srednji spol (-a …) das Ruder, pomorstvo dolgo - ki ga veslač drži z obema rokama: der Riemen, pomorstvo, šport krajše parno: das Skull; prosto, nepritrjeno: das Paddel, dvojno, kajakaško: das Paddel, Doppelpaddel, kratko: Stechpaddel
čoln na vesla das Ruderboot, Riemenboot
čoln na prosta vesla das Paddelboot
ladja na vesla das Ruderschiff
list vesla das Ruderblatt, Riemenblatt
ročaj vesla der Riemengriff
šport četverec s parnimi vesli der Doppelvierer
dvojec s parnimi vesli der Doppelzweier
osmerec s parnimi vesli der Doppelachter

vèslo s, mn. vèsla vesálā veslo: spustimo jedrila, pa prionemo na -a spustili smo jadra in prijeli za vesla; uhvatismo -a prijeli smo (za) vesla; nisam veslo sisao nisem neumen

vêslo oar; scull; paddle; (dolgo) sweep

opremljen z vêsli oared
na dve vêsli pair-oared
čoln na 2 vêsli, na 4 vêsla pair-oar, four-oar
udarec z vêslom stroke of the oar
pripravite vêsla! ship your oars!
izvlecite vêsla! unship your oars!
dvigniti vêsla v pozdrav to toss oars

vêslo rame ženski spol , aviron moški spol ; (krmilno) gouvernail moški spol , timon moški spol , barre ženski spol ; (kratko) pagaie ženski spol

z vesli ustavljati freiner (ali scier) à la rame (ali à l'aviron)

vêslo (-a) n remo:
potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
splavarsko veslo remo da zatteraio
veslo z dvema lopatama remo doppio
veslo za veslanje s krme bratto
čoln na vesla barca a remi
ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo

vêslo s veslo: čoln na dve -i
čamac na dva vesla: z -i ustavljati
veslima kočiti

vêslo remo m ; (kratko) canalete m

krmilno veslo timón m

vêslo -a s., весло́ -а́ с.

vêslo -a s vâslă, ramă, lopată

весло m veslo

весло́ -а́ с., vêslo -a s.

kratko veslo srednji spol das Paddel, das Stechpaddel

загребное весло veslo, ki je najbliže krmilu

arbor, prvotno, pozneje skoraj samo pesn. arbōs, -oris, f

1. drevo: oleaster quidam, quae est arbor Aetnae in foro Ci., arbores et vites et ea, quae sunt humiliora Ci., arbores maiores et magis ramosae L.; z eksplikativnim gen.: arbor fici Ci. smokva, palmae Suet. palma, māli Ambr. jablana, Persici Lamp. breskev, abietis arbores L. jelke; pesn.: arbor Iovis O. hrast, Phoebi O. lovorika, Palladis O. oljka, Herculea V. topol; arbor felix Macr. srečno = sadno drevo, arbor infelix Vell., Plin. nesrečno = nerodovitno drevo, tudi vislice (gl. īnfēlīx); kolekt. drevje: ager arbore infecundus S., multa arbor et vitis Cu.

2. met. kar je narejeno iz drevesa
a) sleme, stiskalnik pri tlačilnici: Ca., Plin.
b) arbor māli V., Hier. ali arbor mālus Hyg. ali arbor navis Serv. jambor, jadrnik; isto nav. samo arbor: arbores caedere Lucan., non arbor erat relicta, non gubernator Petr., pendentes arbore nautae Sil., cum curvatur arbor, gubernacula gemunt Plin. iun., arbor aut aliud navis instrumentum Icti.
c) veslo: arbore fluctūs verberat V.
č) ladja: Pelias arbor O. ladja Argo.
d) metalno kopje: ferrata Stat.

3. pren. drevo (bajeslovni morski mnogonožec, ki ima baje noge kakor drevo veje): Plin.

aviron [avirɔ̃] masculin veslo; sport veslanje; veslaški šport

à l'aviron z veslanjem, veslaje
faire de l'aviron (sport) gojiti veslanje

barre [bar] féminin drog; palica; zapah; krmilo, veslo; navpična ali poševna črta (s peresom ali svinčnikom); močno butanje valov; pluriel otroška igra med dvema ognjema; marine sipina

barre fixe telovadni drog
barre de chocolat rebro čokolade
barres parallèles bradlja
barre d'or palica zlata
barre du gouvernail drog, vzvod pri krmilu
barre du tribunal ograjen prostor na sodišču (za pričo itd), sodišče
assommer à coups de barre pobiti z udarci z drogom
avoir le coup de barre biti kot ubit, biti izčrpan
être à la barre biti pri krmilu
c'est de l'or en barre to je zlata vredno, to je varna naložba (denarja)
être raide comme une barre de fer (figuré) togo se držati svojih načel
(commerce) paraître à la barre nastopiti pred sodiščem
avoir barre(s) sur quelqu'un biti na boljšem od koga
tenir la barre (figuré) imeti krmilo trdno v rokah
donner un coup de barre spremeniti smer, orientacijo
traduire, mander à la barre pozvati pred sodišče

oar¹ [o:] samostalnik
veslo; veslač
zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)

bank of oars veslaška klop
to bend to the oars veslati na vse kriplje
to boat the oars izvleči vesla v čoln
to feather the oars vesla na plosko spustiti
to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
to pull a good oar dobro veslati
to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
to rest on one's oars počivati na lovorikah
to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
figurativno chained to the oar prikovan k delu
pair-oar čoln na dve vesli
four-oar čoln na štiri vesla
ship your oars! pripravite vesla!
unship your oars! izvlecite vesla!

palmula -ae, f (demin. k palma)

I.

1. dlan: Varr., Ap.

2. metaf.
a) veselna lopata; meton. veslo: Fest., stringat sine palmulā cautes V.
b) ptičja perut: Ap. —

II.

1. palmovo drevo, palma: Varr.

2. palmov sad, datelj: Varr., Suet., Cels., Cl.

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

rame¹ [ram] féminin veslo; veslanje, veslaški šport

à deux rames dvoveseln, na dve vesli
avoir la rame (sport) voditi, biti v vodstvu
être, tirer à la rame (populaire) garati ko črna živina
faire force de rames krepko (za)veslati
(familier) ne pas en fiche une rame ničesar ne narediti, delati