-
velnic|a1 [é] ženski spol (-e …) die Wurfschaufel
-
velnic|a2 [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (studenčni jetrnik) die Bachbunge
-
vélnica winnowing shovel, winnowing fan
-
vélnica pelle ženski spol à vanner
-
vélnica (-e) f
1. ventola; navt. gottazza
2. agr. ventilabro
-
vélnica (un) ž vijača, vejača, vijalica, vejalica, lopata, stroj za vijanje, za vejanje žita
-
vélnica pala f para aventar
-
abaleo moški spol velnica
-
aventador moški spol velnica; muhalnik
-
aviento moški spol velnica; vile za slamo
-
fan1 [fæn] samostalnik
velnica; pahljača, mahalo; ventilator
geologija vršaj
-
fanner [fǽnə] samostalnik
velnica; ventilator
-
gottazza f navt. velnica
-
pāla -ae, f
1. lopata: fossam fodiens pala innixus Varr., L.
2. (krušni) lopar: Ca.
3. vélnica: Ca., Iuvenc., Cypr., Tert.
4. okòv, okóvje za kamen na prstanu: p. anuli Ci.
5. bot. indijsko drevo pisang (Musa paradisiaca Linn.): Plin.
6. lopatica človeškega ali živalskega telesa: Cael.
-
scaphistērium -iī, n (tuj. σκαφιστήριον) vélnica, vejálnica, vejáča: COL.
-
văllus2 -ī, f (demin. vannus) vál(us) = naprava, priprava ali voz za planje žita, nekakšen „vejalnik“, „velnik“, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: et alio loco [virgulta] serenda, ut habeas vimina, unde viendo [L] quid facias, ut sirpeas, vallus, crates Varr., iis tritis oportet e terra subiectari vallis aut ventilabris, cum ventus spirat lenis Varr. — Soobl. văllum -ī, n: vallum a volatu, quod cum id iactant volant inde levia Varr.
-
van2 [væn]
1. samostalnik
ventilator
zastarelo velnica, vejalnica (za žito), plalne nečke
poetično krilo
mineralogija izpiranje (rud)
2. prehodni glagol
mineralogija izpirati (rude); plati (žito)
-
vanneuse [vanöz] féminin velnica
-
vannus -ī, f (morda iz *u̯at-no-s, *u̯t-no-s; prim. ventus, ventilō) naprava, priprava ali voz za planje žita, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: Col., mystica vannus Iacchi V., aurea vannus Ap., vanni onustae aromatis Ap., vannorum sirpiarum vitores Arn. — Heterocl. abl. vannū: Non.
-
ventilābrum -ī, n (ventilāre) velnica, lučalna lopata: Ambr., Prud., Isid. idr., ventilabrum, quod ventilatur in aere frumentum Varr., iis tritis oportet e terra subiectari vallis aut ventilabris, cum ventus spirat lenis Varr., paulatim ex eo ventilabris per longius spatium iactetur, quo pacto palea, quae levior est, citra decidet Col.