Franja

Zadetki iskanja

  • veličanstv|o srednji spol (-a …) die Majestät (Vaše veličanstvo Ihre Majestät)
    žalitev veličanstva die Majestätsbeleidigung
  • veličànstvo s, veličánstvo s
    1. veličanstvo: Vaše kraljevsko veličanstvo
    2. veličina: osjećati neko veličanstvo u duši
  • veličánstvo majesty

    (Vaše) veličánstvo! Sire!
    Vaše (Njegovo, Njeno) veličánstvo Your (His, Her) Majesty
  • veličánstvo majesté ženski spol , (kot nagovor) Sire moški spol

    žalitev veličanstva crime moški spol de lèse-majesté
  • veličánstvo (-a) n

    1. maestà:
    vaše cesarsko veličanstvo Vostra Maestà Imperiale

    2. star. (veličastnost) magnificenza, grandiosità
  • veličánstvo s veličanstvo, veličanstvo, majestet: Vaše kraljevsko veličanstvo
  • veličánstvo majestad f ; (kot nagovor) Señor m

    žalitev veličanstva crimen m de lesa majestad
  • veličánstvo -a s maiestate
  • cesarsko veličanstvo stalna zveza
    kot nagovor (pri naslavljanju) ▸ császár őfőméltósága, császári felség
  • maestà f

    1. veličastnost

    2. veličanstvo:
    sua maestà il re njegovo kraljevo veličanstvo:
    delitto di lesa maestà žalitev veličanstva

    3. umet. Maestà:
    la maestà di Giotto Giottova Maestà
  • magnificēnza f

    1. sijaj, krasota; veličastnost

    2. bogastvo, razkošje, pomp

    3. veličanstvo (nekoč pri naslavljanju kraljev)
  • māiestās -ātis, f (māior -ius; prim. tempestas: tempus)

    1. veličina, veličastnost, veličava, visokost, vzvišenost, veličastvo, častitljivost, častivrednost, dostojnost, dostojanstvo, ugled(nost), čast, veljava, izvrstnost, postavnost, kras(ota): Sil., Amm., quanta illi erat in oratione maiestas Ci., matronarum L., patria L. ali paterna Iust. ugled, dostojnost, consulis Ci., L., dictatoris L., iudicum Ci., dei, numinis Iust., deorum Ci., Iust. ali divina Suet., Aur., boum Varr., loci L.; pesn.: Tyria Cl. sijaj (blišč, lepota) tirskega škrlata.

    2. occ.
    a) (o državi in njenih zastopnikih) veličanstvo, visočanstvo, visokost: patriae, populi Romani Ci., imperii Ci., H., Suet. (pri N. je imperii m. = prvaštvo, hegemonija), imperatoria T., regia C., Iust., senatūs L., Plin. iun., Suet. uglednost, maiestatem minuere, laedere, violare Ci., L., Sen. rh. ali solvere L., maiestatem flocci non facere Ci. ep., maiestatem contemnere Ci., maiestatem conservare L., maiestatem augere L., maiestatem minuere, imminuere C., L., maiestatem laedere Ci., L., Sen. rh., maiestatem solvere L., committere in maiestatem Ci. ep., deminutio maiestatis Ci. ep.; od tod (kot naziv vladarjev) veličanstvo, visočanstvo, visokost: Fl., tum sic iocata est tanta maiestas ducis (= cesarsko veličanstvo) Ph. (o Tiberiju), neque parvum carmen maiestas tua recipit H. (o Avgustu).
    b) (kot zločin zoper državo) razžalitev državnega visočanstva, pozneje razžalitev cesarja (cesarskega veličanstva): crimen maiestatis Ci., Suet. ali laesae maiestatis Amm., iudicium (iudicia) maiestatis Ci., T., Suet, Icti., actio maiestatis Q., lex maiestatis Ci., Suet., reus maiestatis T., Suet., Sen. ph., Amm., laesae maiestatis accusari Sen. ph., maiestatis ali de maiestate damnari, maiestatis condemnari, absolvi Ci.
  • maiestáte -ăţi f

    1. veličastnost

    2. veličanstvo
  • majestad ženski spol veličanstvo
  • Majestät, die, (-, -en) veličanstvo; Ihre Majestät Vaše veličanstvo
  • majesté [mažɛste] féminin veličastnost; veličanstvo, vladarsko dostojanstvo; kraljevska oblast; vladar; figuré vzvišenost, veličina

    Sa Majesté (S. M.) la reine d'Angleterre Nj. veličanstvo kraljica Anglije
    Sa Majesté le roi des Belges Nj. veličanstvo kralj Belgije
    la majesté de la nature veličastnost narave
    pluriel masculin de majesté pluralis maiestatis, t. j. raba zaimka nous za je
  • majesty [mǽdžisti] samostalnik
    veličanstvo, dostojanstvenost

    Your (His, Her) Majesty Vaše (Njegovo, Njeno) Veličanstvo
  • mightiness [máitinis] samostalnik
    moč, sila, veličina, oblast
    zgodovina & šaljivo Mightiness
    veličanstvo (naslavljanje)
  • nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

    1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

    2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

    3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

    4. meton.
    a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
    b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
    c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
    d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.
  • reverentia -ae, f (reverērī)

    1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.

    2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.

    3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O.