Franja

vedenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Verhalten (grozilno/svarilno živalstvo, zoologija Drohverhalten, instinktivno Instinktverhalten, napačno/neustrezno Fehlverhalten, potrošnikov Verbraucherverhalten, v skladu z vlogo Rollenverhalten), die Verhaltensweise, die Haltung (protestno Protesthaltung); das Benehmen, v šoli: das Betragen (ocena za vedenje die Betragensnote)
lepo vedenje die Artigkeit, pravila: der Benimm
afektirano vedenje das Getue
neotesano vedenje die Rüpelei
nešportno vedenje die Unsportlichkeit
vedenje pri mizi Tischmanieren množina
pravilo za vedenje die Verhaltensregel

vedénje conducta f

lepo vedenje buenos modales m pl; buenas maneras f pl
olikano vedenje modales m pl distinguidos, urbanidad f
dostojno vedenje conducta f formal; buena educación f
neolikano vedenje ineducación f

vedênje behaviour; manners pl; bearing, conduct; deportment

biti lepega, vzornega vedênja to be wellmannered (ali well-behaved)
lepo vedênje (olika) good manners pl
slabo vedênje misconduct
neolikano vedênje bad manners pl
biti slabega, neolikanega vedênja to be ill-mannered (ali rude)

vedênje conduite ženski spol , comportement moški spol , tenue ženski spol

lepo vedenje bonne conduite, bonnes manières, bonne tenue, savoir-vivre moški spol
olikano, fino vedenje manières distinguées
nedostojno, neolikano vedenje inconduite ženski spol

vedênje (-a) n comportamento (tudi ekst.), condotta:
pravila lepega vedenja le regole della buona condotta, della creanza
vljudno vedenje comportamento cortese
šol. ocena iz vedenja voto in condotta
vedenje živali comportamento degli animali

vedênje s vladanje, ponašanje: lepo, uglajeno, nesramno vedenje

vedênje -a s., пово́дження -я с., поведі́нка -и ж.

vedênje -a s comportament, purtare

védenj|e srednji spol (-a …) das Wissen, strokovno: Sachwissen, der Sachverstand
védenje o … -kenntnisse množina
sociologija védenja die Wissenssoziologie

védenje (-a) n il sapere, lo scibile; conoscenza, conoscenze, cognizioni:
poglobiti svoje vedenje approfondire le proprie conoscenze

védenje s znanje: to se je zgodilo brez mojega -a

védenje -a s cunoştinţe

actitud ženski spol zadržanje, ravnanje; vedenje

mudar de actitud spremeniti svoje vedenje

address² [ədrés] samostalnik
naslov, ogovor, nagovor; vedenje, spretnost

a man of good address človek lepega vedenja
to pay one's addresses dvoriti komu

afektácija ž (lat. affectatio) afektacija, nenaravno, narejeno govorjenje, vedenje

air¹ [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija

to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list

air² [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas

àlīr -íra m, alíra ž (fr. allure) vedenje: on ima sve -e kakvog bega

allure [alür] féminin hoja, način hoje; vedenje, zadržanje, ponašanje; ravnanje; potek, smer; splošen videz; sled za divjačino; figuré živahnost, hitrost, tempo

allure du marché stanje na tržišču
(aller) à toute allure (voziti) z vso hitrostjo
prendre des allures delati kot da
avoir de l'allure biti eleganten in imeniten
elle a une drôle d'allure, cette maison čudna, smešna je videti ta hiša
la plaie a une vilaine allure rana kaže grd potek

āmentia -ae, f (āmēns) brezumje (brazumnost), poblaznelost, blaznost, blazna drznost, nespamet, neprimerno (brezumno, nespametno) počenjanje ali vedenje (naspr. ratio): animi affectionem lumine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., caecus amentiā Ci., bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia... confligit Ci., tanta vis amentiae... mentem turbaverat L., in istam amentiam incidere Ci., alicui amentiam inicere Ci., alicuius amentiam augere S., dolore pulsa gravi gravis est amentia O., equitare in arundine longā si quem delectet barbatum, amentia verset H.