Franja

vbogajme [ó] als Almosen
dati vbogajme ein Almosen geben
za vbogajme für ein Almosen

vbógajme alms, charity

prositi vbógajme to ask for alms, to ask for charity

vbógajme aumône ženski spol

dati vbogajme faire l'aumône
prositi vbogajme demander l'aumône (ali la charité)

vbógajme

A) adv. star. (zastonj, brezplačno) gratis:
delati vbogajme lavorare gratis

B) n inv. elemosina:
dati vbogajme fare l'elemosina

vbógajme pril. u božje inze, u ime boga: vbogajme prositi
bogoraditi, prositi u ime boga; vbogajme dati, dobiti
dati, dobiti milostinju; to imaš za vbogajme
evo ti u ime boga; tu ne gre za vbogajme, za pravico gre
ovdje (-de-) se ne radi o milostinji, radi se o pravdi

vbógajme limosna f

prositi vbogajme pedir limosna, limosnear

alms [a:mz] samostalnik
miloščina, vbogajme

to ask for an alms prositi vbogajme, beračiti

charité [šarite] féminin ljubezen do bližnjega; usmiljenje; dobrodelnost, dobrota, dobrotljivost, ustrežljivost; vbogajme, miloščina

fille féminin de charité usmiljenka
vente féminin de charité prodaja, katere dobiček gre v dobrodelne namene
demander la charité à quelqu'un koga vbogajme prositi
être à la charité biti, živeti v popolnem pomanjkanju
faire la charité dati vbogajme
faites-moi la charité de m'écouter prosim vas, da me poslušate
vivre des charités de ses voisins živeti od miloščine, od darov svojih sosedov
charité bien ordonnée commence par soi-même vsak je sebi najbližji

elemōsina f miloščina, vbogajme (tudi pren.):
fare l'elemosina dati vbogajme

hand-out [hǽndaut] samostalnik
ameriško, sleng miloščina, vbogajme; izjava za tisk; prospekt, letak

pittance [pítəns] samostalnik
majhen dohodek, majhna nagrada, majhen obrok
zgodovina vbogajme, dnevni obrok hrane (v samostanu)

pománă -eni f miloščina, vbogajme

bogoráditi bogòrādīm
1. goreče prositi, prositi za božjo voljo, moledovati: moliš i bogoradiš vladiku da te na put izvede
2. prositi vbogajme: slijepci se posadili ukraj staza i bogoradeći iskahu i dara i milostinje
3. omenjati božje ime v zdravicah, molitvah: najviše se bogoradi pri trećoj čaši

božjàkati -ām, božjákati bòžjāčēm ekspr. prositi vbogajme, beračiti

daròvati dàrujēm
I.
1. darovati, podariti: darovati prijatelju knjigu
2. obdarovati: kúma kûma ako nije darovala, nije mu ni brige zadala če botra ni obdarovala botra, mu ni naprtila skrbi
3. dati vbogajme: darujte me, braćo moja
II. darovati se obdarovati se: ej pobratime, sad da se darujemo, ja ću tebe darovati snagu i blago, a ti mene svoju dušu

izbogoráditi -gòrādīm vbogajme izprositi

klȁnjalica ž pesem slepih beračev, ki jo pojo, kadar prosijo vbogajme

mendier [mɑ̃dje] verbe intransitif beračiti, prositi vbogajme (auprès de quelqu'un koga)

mendier du travail prositi za delo
mendier sa vie živeti od beračenja; prosjačiti (quelque chose za kaj)

nadijèliti nàdijelīm (ijek.), nadéliti nàdēlīm (ek.)
1. obdarovati: ne može on nadijeliti čitav svijet
2. vsem vbogajme dajati, deliti: mnogo prosjaka, ne možeš im -

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.