Franja

vag|a ženski spol (-e …)
dobra vaga das Gutgewicht
figurativno dajati na zlato vago auf die Goldwaage legen
mera in vaga v nebesa pomaga ehrlich währt am längsten
| ➞ → tehtnica, teža

vága ž mest. na vázi in na vági (n. Waage)
1. tehtnica: staviti na -u; varati na vazi; tačno kao na vazi, na vagi; vaga sa zdjelicama; decimalna, vodena vaga
2. teža: živa, mrtva vaga; čista

Vaga -ae, f Vága

1. mesto v afriškem Bizakiju južno od Ruspine: Auct. b. Afr.

2. mesto v Numidiji jugozahodno od Utike (pisano tudi Vacca): S., Sil. — Od tod adj. Vagēnsis -e vágski (váški): oppidum Vagense Plin. = Vaga; od tod subst. Vagēnsēs -ium, m Vágci (Vagájci, Važáni), preb. mesta Vaga: S.

3. reka v Luzitaniji: Plin. (prim. Vagia).

vága balance; pair of scales, scales pl; (rimska) steelyard; (gredeljnica) weigh beam; (za vozove ipd.) weighbridge

vága (-e) f

1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia

2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo

vága ž (srvnj wage) razg.
1. vaga, tezulja, kantar, terazije: prodajati na -o; pet kil dobre -e
pet kilograma dobre mjere; živa vaga
živa mjera
2. mn. vage
kod kola ozib za koji su pričvršćene vučne štrange

vága

prodajati na vago vender a(l) peso

вага f velika tehtnica; leseni drog

вага́ -и́ ж., тільки одн., téhtnica -e ž., téža -e ž.

Baga, gl. Vaga.

bòlāndža ž (ben. bolanza) dial. tehtnica, vaga

jàrmac -àca m, jàrmak -àka m vaga, prečnica, poteznica pri vozu

mazzacavallo m

1. vzvod, vaga (pri vodnjaku)

2. voj. hist. vaga

rázovka ž vaga: razovka kot stoja pri telovadbi; razovka na bradlji
horizontalan stoj na ručama

téhtnica ž vaga, tezulja, kantar, terazije: javna, decimalna, mesarska tehtnica; vodna tehtnica
vodena vaga, libela; tehtnica s kembljem = rimska tehtnica
kantar; tehtnica z dvema skodelicama
terazije; pisemska, apotekarska, lekarniška tehtnica; v znamenju -e
u znaku vage; jeziček na -i
jezičac na vagi, na kantaru

téhtnica -e ž., вага́ -и́ ж., тільки одн., терези́ -і́в мн.

téža -e ž., вага́ -и́ ж., тільки одн.

tollēnō -ōnis, m (tollere)

1. dvigovalna greda, starejše greda zamašnica, tj. greda, ki leži počez na drugi gredi in se na enem koncu vzdigne, če jo na drugem potisnemo dol: Pl. ap. Fest., Plin.

2. occ.
a) ročnik ali (starejše) vaga pri vodnjaku: Fest.
b) žerjav, dvigalo, zavzdižnik, stroj za vzdigovanje pri obleganju: L., Sil., Veg.

torílnica ž
1. vaga, terazije
2. bot. mišje uho, Omphalodes

Vacca¹, gl. Vaga.