Franja

vadnic|a ženski spol (-e …)

1. šola: die Übungsschule

2. učbenik: das Übungsbuch

vádnica (knjiga) textbook, exercise book; (priročnik) manual

vádnica livre moški spol d'exercices ; (šola) école ženski spol primaire modèle

vádnica (-e) f

1. šol. libro di esercizi

2. nekdaj scuola di esercitazioni pratiche

3. luogo, centro, poligono di esercitazioni

vádnica ž
1. vježbenica (ve-), knjiga sa vježbama
2. vježbaonica, vežbaonica, škola s uvodnom nastavom

vádnica manual m de ejercicios ; (šola) escuela f primaria modelo

exercice [ɛgzɛrsis] masculin vaja, vežba; sport treniranje, trening; militaire ekserciranje, (telesno) gibanje; izvrševanje (poklica, oblasti); izpolnjevanje (dolžnosti); uveljavitev (pravice); poslovno, računsko, upravno leto; pluriel vadnica

en exercice v izvrševanju službe, v službi, v aktivnosti
exercice d'alerte vaja za alarm
exercice aux anneaux, à la barre, aux barres parallèles, au cheval, à l'échelle, aux agrès vaja na krogih, na drogu, na bradlji, na konju, na lestvi, na orodjih
exercice fiscal davčno leto
exercices (gymnastiques) au sol, de plancher vaje v parterni telovadbi
exercice illégal de la médecine nezakonito izvrševanje zdravilstva
exercices libres proste vaje
exercices physiques telesne vaje
exercice préparatoire predvaja
exercices publics de gymnastique javni telovadni nastop
exercices de respiration dihalne vaje
exercice social poslovno leto kakega obrata, pod

rudīmentum -ī, n (rudis¹ ali erudīre) prvi poskus (poizkus, preskus), prva preizkušnja, prvi začetek, rudimènt, prvi (začetni) pouk na področju kake umetnosti, osnovna šola, (šola) vádnica, mala šola: Vell., Plin., Gell., Ap., Petr. idr., rudimentum regni puerilis L., prima rudimenta rhetorices Q. začetki, turpe rudimentum O., dura rudimenta belli V., rudimentum (de)ponere Suet., Iust. prebiti, prestati, dati skozi, rudimentum adulescentiae ponere L. poskusiti prvo mladeniško moč, magnorum praefectorum et ducum haec sunt incrementa et rudimenta Cu. semenišče in vadišče (začetek in mala šola), cuius (sc. Achillis) adortus cruda rudimenta et teneros formaverit annos Centaurus (sc. Chiron)? Stat.

Übungsschule, die, vadnica

vjȅžbaonica ž, vježbaònica ž (ijek.), vȅžbaonica ž, vežbaònica ž (ek.)
1. vadnica: vježbaonica za vježbanje budućih nastavnika
2. šport. dvorana za vaje: gimnastička vježbaonica telovadnica

composition [kɔmpəzíšən] samostalnik
sestavek, spis; esej; pesem, skladba; delo; odškodnina, poravnava; značaj; zmes, zlitina; sestavljanje, sestavina; umetna snov; dogovor; tiskarski stavek
vojska sporazum o premirju; kompromis

composition book vadnica; ameriško zvezek
to have a touch of madness in one's composition ne biti čisto pri pameti

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

incrēmentum -ī, n (in-crēscere)

1. rast, rašča, rastilo: Col., vitium satus, ortus, incrementa commemorare Ci. stopnje rasti.

2. metaf. rast, naraščanje, (po)množitev, (po)večanje: Iust., Vell., virtus tua semper in incremento erit Cu. bo vedno ras(t)la, i. urbis L., i. lucis Plin., incrementa lunae Lact. ali i. lunaria Aug. rast, incrementum capere (o luni) Col. rasti, alicui rei incrementum adferre Ci. pomnožiti jo; occ. stopnjevanje (kot ret. figura = gr. αὔξησις): Q., ki razločuje tri vrste ter navaja iz Ci. tale zgled: Facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare: quid dicam in crucem tollere? Ci.

3. meton. pribitek, prirast(ek), naraščaj, priraščaj: Suet., Amm., incremento renovare exercitum Cu., i. multitudinis L. primnožek, magnorum praefectorum et ducum haec (ta služba) incrementa sunt et rudimenta Cu. sadilnica in vadnica za … ; pesn.: dentes, incrementa populi futuri O. „seme“; occ. mladika, poganjek, potomec: magnum Iovis incrementum V. (gr. ϑρέμμα Διός … ).