Franja

vašk|i (-a, -o) dörflich; (kmečki) dörfisch; Dorf- (roman der Dorfroman, starešina der Dorfälteste, župnik der Dorfpfarrer, cerkev die Dorfkirche, lepotica die Dorfschönheit, povest die Dorfgeschichte); (podeželski) ländlich

vȁški prisl. na vaš način, po vaše: to ste tako vaški kazali

váški (of a) village; rural

váška šola village school
váška skupnost village community
váški poštni urad village post-office
váško življenje rural life

váški de (ali du) village, villageois, rural, rustique

vaški bebec (familiarno) l'idiot moški spol (ali l'innocent moški spol) du village
vaška krčma auberge ženski spol (ali café moški spol) de village
vaška občina commune ženski spol rurale
vaška ohcet noce ženski spol de village
vaška skupnost communauté villageoise

váški¹ (-a -o) adj. paesano; di, del paese; di, del villaggio; rustico, rurale:
vaška šola scuola rurale
vaško pokopališče il cimitero del paese
vaški tepček lo scemo, l'idiota del villaggio
vaška skupnost comunità di villaggio
vaška veselica festa paesana

váški² (-a -o) adj. geogr., arheol. di Vače:
vaška situla situla di Vače

váški -a -o seoski: -a skupnost
seoska zajednica

váški aldeano, rústico

vaški župnik cura m de aldea; párroco m rural
vaška krčma taberna f del pueblo; ventorr(ill)o m

váški prid., селя́нський прикм., сільськи́й прикм., се́лищний прикм.

váški -a -o prid. sătesc

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

aldeano vaški, kmečki, podeželski; malomeščanski; neotesan

aldeano m vaščan, deželan

dörfisch vaški, kmečki

dörflich vaški, kmečki

lugareño vaški; malomeščanski

costumbres lugareñas ljudski običaji
lugareño m vaščan; malomeščan

malòmještanskī -ā -ō (ijek.), malòmeštanskī -ā -ō (ek.) značilen za majhen kraj, trški, vaški: -a sredina

náselskī -ā -ō, náseoskī -ā -ō vaški, podeželski, ki živi na podeželju: naselski čovjek

paesano

A) agg. vaški; kmečki, podeželski:
alla paesana po kmečko

B) m (f -na)

1. vaščan, vaščanka; kmet, kmetica; podeželan, podeželanka

2. nareč. rojak, rojakinja

pāgānicus 3 (pāgānus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: feriae Varr., in paganico (sc. solo, agro ipd.) na kmetih: Cod. I., paganica (sc. pila) Mart. s puhom napolnjena žoga.

2. malikovalski, neverski, poganski: Eccl.

pāgānus 3 (pāgus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: focus O., lex Plin.; subst. pāgāni -ōrum, m vaščani, podeželani, kmetje: nulli pagani aut montani Ci., pagani et oppidani Auct. b. Alx.

2. occ. nevojaški, civilen: peculium Cod. I.; subst. pāgānus -ī, m nevojak, civilna oseba, civilist, zapečkar, filíster: milites et pagani Plin. iun., vos (sc. praetoriani), nisi vincitis, pagani T.

3. metaf.
a) kmečki, neolikan, neotesan, robat, neuk: cultus Plin. iun.
b) malikovalski, neverski, poganski; kot subst. malikovalec, brezverec, pogan: Eccl. in pozni Icti.