Franja

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.

četrta samostalnik
1. (ura v dnevu) ▸ négy
Napako na vodu so kmalu popravili in ga nekaj pred četrto zjutraj znova vključili v omrežje. ▸ A hibás vezetéket hamar megjavították, és valamivel reggel négy előtt újra bekapcsolták a hálózatba.

2. neformalno (prestava v avtomobilu) ▸ negyedik
Brez sklopke sunem v četrto, menjalnik vklopi zelo natančno in hitro. ▸ Kuplung nélkül teszem negyedikbe, a váltó nagyon pontosan és gyorsan vált.

četrtič prislov
(v četrto zapored) ▸ negyedszer, negyedszerre

quarta f

1. šol. četrti razred

2. avto četrta hitrost:
ingranare la quarta dati v četrto hitrost
partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti

terminātiō -ōnis, f (termināre)

1. določitev (določevanje) meje (meja), razmejitev, razmejevanje: Vitr. idr., agri L.

2. omejevanje, omejitev, omejujoča določitev, omejen obseg; s subjektnim gen.: aurium Ci. po sluhu; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., corporis altitudinis Vitr., expositā terminatione expetendarum rerum Ci., terminationes regionum, unde spiritūs ventorum oriuntur Vitr., natura finiit terminationes eorum (sc. tonorum) mensuris intervallorum quantitate Vitr. je omejila njihov obseg po meri in številu intervalov; meton. meja, omejeno ozemlje (področje, območje, obsežje): orientis et occidentis Vitr. vzhodna in zahodna meja, proximae ultimis finibus terrae terminationes Vitr., cum vox pervenerit ad quartam terminationem Vitr. v četrto tonovsko področje (tonovje, glasovje).

3. zaključek, sklep, konec, končanje, končevanje, sklenitev, cilj, starejše zvršetek: continuata vox efficit terminationes non apparentes Vitr., quas agendae vitae terminationes finissent Vitr.; occ.
a) kot ret. t.t. konec, sklep, zaključek, klavzula (sestavja, periode): ordo verborum alias aliā terminatione concluditur Ci.
b) kot gram. t.t. končnica, sklonilo, sklonska končnica: nominativi terminationes Prisc.