Franja

vérsko adv. religiosamente, secondo religione

fanatic¹ [fənǽtik] pridevnik (fanatically prislov)
strasten, fanatičen; versko blazen

fundamentalism [fʌndəméntəlizəm] samostalnik
ameriško dobesedna vera v sveto pismo kot osnova protestantizma, pravoverno versko gibanje

Glaubensbewegung, die, versko gibanje

ìmām -áma m (t. imam, ar.)
1. imam, muslimanski duhovnik, ki vodi skupno molitev klanjanja
2. vsak versko izobraženi musliman
3. naslov muslimanskih učenjakov
4. vladar, suveren v muslimanskem okolju

judaìzam -zma m (lat. judaismus) judaizem, judovstvo, judovsko versko ali narodno pojmovanje

laps, e [laps] adjectif versko odpadniški

laps et relaps ki je prostovoljno vstopil v katoliško vero in nato zopet odpadel od nje

lay-reader [léiri:də] samostalnik
posvetni človek, ki izvršuje versko službo

mìstērīj -ija m, mìstērijum m, mìstērija ž (gr. mysterion)
1. misterij, skrivnost: vjerovati, verovati u misterije, misterijume
2. v Zahodni Evropi ob koncu srednjega veka versko dramsko delo

nothingarian [nʌɵiŋgɛ́əriən]

1. pridevnik
versko nebrižen, svobodomiseln

2. samostalnik
svobodomislec

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

prikazánje s srednjeveška drama z versko vsebino, mirakel, misterij

puritan [pjúəritən]

1. pridevnik
puritanski, moralno in versko prenapet

2. samostalnik
puritanec, -nka
zgodovina puritanec, član angleške protestantske cerkve

puritano

A) agg.

1. relig. puritanski

2. ekst. puritanski, versko ali nravno strog, prenapet

B) m (f -na) relig. puritanec, puritanka

religiō -ōnis, f (religere, soobl. = relegere; prim. religiōsus, religens, neglegere)

I. vestno preudarjanje in obzirno motrenje

1. o(b)zir, premislek, razmislek, pomislek, vestnost, previdnost, strah, dvom: T. idr., religio deinde incessit, vitio eos creatos esse L. pomislek se je utrnil (zbudil), religionem inicere Ci., aliquid trahere in religionem L., res in religionem versa est L. je vzbudila pomislek, vin' tu Iudaeis oppedere? nulla mihi religio est H.

2. verska bojazen, verski strah, verski dvom, verski pomislek: Varr., Ph., Lucr. idr., terror repentinus et obiecta religio C., (sc. Dumnorix) religionibus impediri sese dixit C., religione et metu perturbari Ci., augures consulti eam religionem animis eximēre L., rivos deducere nulla religio vetuit V.; religioni est z ACI: L. ali rem religioni habere Ci. imeti (šteti) za greh, religio alicui non est, quominus … Ci. vest ne težiti (peči) koga; religio est (alicui) z inf. ali abs.: Pl., Ter., L. (kdo) imeti verski pomislek, res in religionem alicui venit Ci.; v pl.: quas tu mihi religiones? Ci. kakšne verske pomisleke (mi navajaš)?; occ. prazna (praznoverna) bojazen, vražen (vraževeren) strah, vraževeren pomislek, vraževerje, praznoverje: pleni religionum animi L. praznovernih misli, novas religiones sibi fingere C. —

II. (kot stalna lastnost)

1. (vestna) natančnost, (vestna) točnost, (tanko)vestnost, skrb(nost), prenatančnost, upoštevanje, o(b)zir: antiqua, nimia Ci., hāc ego religione (vestno oziraje se na vsako malenkost) non sum ab hoc conatu repulsus Ci., nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivoprisežnost, brezvestnost, homo sine ulla religione ac fide N. brezvesten in nezvest, quo maiore religione se receptum tueretur N.; z objektnim gen.: religio officii Ci. vestno izpolnjevanje dolžnosti; s subjektnim gen.: fides et religio vitae Ci. vestno življenje, Atheniensium religioni (vestni skrbnosti) servire Ci., religio iudicum Ci.

2. pobožnost, bogaboječnost, božji strah, nabožnost, bogoslužnost: Iust., Plin., Suet. idr., iustitia erga deos religio dicitur Ci., haud liber erat religione animus L., anteposita irae religio N., iustitia et religio Numae L.; meton. vera, verstvo, veroizpoved, religija: religiones interpretari Ci. pojasnjevati verska vprašanja (verske predmete), religio Iudaeorum Ci., religio Christiana Eutr., pro religionibus (za svojo vero) bella suscipere Ci.; occ. prazna (babja) vera, versko praznoverje: vanae religionis opinio Cu., Gallorum natio dedita religionibus C. vdano vsakovrstnim vražam, animos externa religio incessit L. —

III. meton.

1. služba božja, bogoslužje, češčenje, čaščenje (bogov): religio id est cultus deorum Ci., mira religio Cereris Ci.; s subjektnim gen.: tectum horrendum religione parentum V., religione patrum sacrum T.; od tod

2. versko opravilo, verski obred; sg. kolekt. in pl. verski obredi, verstvo, bogočastje, bogoslužje: sua cuique civitati religio est Ci., Numa omnes partes religionis statuit Ci., religiones instituere L., de religionibus senatum consulere L., diligentissimus religionum cultor L., spernit religiones T., religiones nocturnae Petr. nočno bogoslužje (bogočastje), nočne slovesnosti (v čast Priapu), religionum colentes Ci. spoštovalci verskih obredov.

3. meton.
a) predmet pobožnega češčenja, svetinja: quae religio aut quae machina belli? V. (o trojanskem konju), tantas deorum religiones violare Ci., Agrigentini religionem domesticam requirebant Ci. „svojo domačo svetinjo“ (tj. Mironov kip boga Apolona), restituit civitati illam religionem Ci. (o Dianinem kipu), religiones ipsae commovisse se videntur Ci.; od tod svetinja = svetišče, tempelj, božji hram: ad dearum religionem demigrare Ci.
b) pl. religiones božja znamenja: auspiciis et religionibus inductus Auct. b. Alx. —

IV.

1. svetost: Diana loco mutata religionem non amisit Ci., deorum religio et sanctimonia Ci., sacrarium Cereris est eādem religione, quā Romae Ci., ne loci quidem religione defensurus Cu., religio fani Ci., templorum T., sacramenti L., sortis Ci., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., quae aetheris alti religio V. sveta moč, magistratus religione inviolati Ci.

2. sveta (verska) obveza(nost), sveta (verska) zaveza(nost), verska vez, vestna nuja: tantā religione obstricta tota provincia est, ut … Ci., religione obstrictos habere animos L., nullam scelere religionem exsolvi L., religio iuris iurandi C., Ci. prisežna (= s prisego nase vzeta) dolžnost, Numa religionibus et divino iure populum devinxit T.; od tod occ. (obvezujoča, zavezujoča) prisega, sveta obljuba: vestra religio Ci., perterritus miles timori magis quam religioni (službena prisega) consulit C., hac religione non est deterritus N., religionem conservare N. izpolniti sveto obljubo, ostati mož beseda.

3. oskrumba, oskrunitev vere, zloba, zlobnost, hudobija, prekletstvo, greh: mendacii religione obstrictus C. kriv laži, nefas non ad religionem, sed ad coniurationem pertinet N. ni oskrunitev vere, de religione (= de religionibus violatis) queri Ci., religio Clodiana Ci., religio inexpiabilis Ci., templum religione liberare L.

Opomba: Pri pesnikih vselej rēligiō ali relligiō (ker rĕligiō ne gre v heksameter).

religiōsus 3, adv. -ē (religiō)

1. poln (verskih) pomislekov, dvomeč glede česa zaradi vere (z verskega vidika), versko vesten (natančen), versko boječ: civitas L., agricolae Col.; poseb.: dies Luc. ap. Non., Ci. ep., L., Gell., Suet. nesrečen, zlosrečen, zlokoben, slabega pomena (kakor dies Alliensis, dies atri idr.); religiosum est z inf. v verskem oziru pomisleka vredno (potrebno) biti, versko nevarno biti: religiosum erat campi fructum consumere L.

2. vesten, brižen, skrben, natančen: religiosus in testimoniis Ci., religiosus testis, iudex Ci., religiose testimonium dice Ci., religiose promittere N., Cato religiosus interpres foederum Ci., religiosa provinciae sortitio Ci., religiosius rem rusticam colere Ci.

3. bogaboječ, pobožen, veren, bogoslužen: qui omnia, quae ad cultum deorum pertinerent, diligenter retractarent et tamquam relegerent, sunt dicti religiosi ex relegendo Ci., religiose deos colere L., religiosius natalem celebrare Plin. iun., religiosissime templum colere Ci., si magis religiosa fuerit Pl., maiores nostri religiosissimi mortales S., religiosa iura Ci., dei religiosus … cultus Lact., res religiosae Gell. vera; religiosum est z inf.: Plin.

4. svet, častivreden, vreden spoštovanja, častitljiv, spoštovan, cenjen: templum, signum, altaria Ci., limina deorum V., vestes Suet., volumina Plin., Ceres religiosissima Ci., religiosissimum fanum Ci., publicus aut religiosus locus Ci.

5. (v negativnem pomenu) praznoveren, vraževeren, babjeverski, pobožnjaški, pobožnjakarski: Ca. ap. Fest., religiosum (esse) est nefas Poeta ap. Gell., stultae et miserae omnes sumus religiosae Ter.

revivalist [riváivəlist] samostalnik
kdor oživlja stare običaje, stare metode; pridigar za versko ohnovo

sunna, soun(n)a [sun(n)a] féminin, arabe suna, muslimansko versko izročilo, verski nauki Mohameda in prvih štirih kalifov

super-stitiō -ōnis, f (super in stāre; prim. superstes)

I. pozivanje za pričo, sklicevanje na pričo, vežoča (obvezujoča) prisega, (za)rotitev, prisega, starejše rotba: adiuro Stygii caput inplacabile fontis, una superstitio superis, quae reddita divis V. —

II.

1. vraža, blodna vera, prazna vera, babja vera, praznoverje, praznoverni strah, praznoverna bojazen, nabožno (pobožno) sanjaštvo, versko navdušenje, verska prenapetost, verski fanatizem: Gell., Lact., Amm., Serv. idr., superstitionem a religione maiores nostri separaverunt Ci., neque intellegit pietate et religione … deorum mentes, non contaminata superstitione … posse placari Ci., huic barbarae superstitioni resistere Ci., superstitio anilis, superstitiones aniles Ci., ipse capti quadam superstitione animi L., tristis superstitio H., magna O., vana V., Sil., superstitio error insanus est Sen. ph.

2. meton.
a) praznoverje, v pl. vraže, praznoverni običaji ali obredi, vražno, tajnostno (skrivno) bogoslužje, skrivni (skrivnostni) obredi, skrivno čaščenje (češčenje), kult, religija: exitiabilis superstitio T. (o krščanstvu), quaenam illa superstitio, quod numen, interrogat T., superstitio Iudaica Q., Icti., vana (sc. Isidis) Suet., privata superstitio geniti apud ipsos Herculis Iust., religio veri dei cultus est, superstitio falsi Lact., hostes operati superstitionibus L., superstitiones magicae T., multae vetustis superstitionibus fidebant T., novas superstitiones introducere Q. (o Sokratu).
b) (v blagem pomenu) pobožno vzdušje, verski duh, bogočastje, bogoslužje: superstitione facile est liberare, cum sustuleris vim deorum Ci., in superstitionibus ac cura deorum praecipua omnibus veneratio est Iust.
c) sveti strah, ki ga kaj vzbuja, svetost: templi Iust.; occ. (brez verskega pomena): superstitione quadam virtutis teneri Sen. ph., superstitione praeceptorum … trahi Q.

Talmud [talmüd] masculin talmud, židovska knjiga postav in predpisov za versko in družinsko življenje