Franja

utež [é] ženski spol (-i …)

1. das Gewicht (napenjalna Spanngewicht, nasprotna Gegengewicht, obtežilna [Preßgewicht] Pressgewicht, padna Fallgewicht, svinčena Bleigewicht, tekalna, premična Laufgewicht, Ganggewicht, zavorna Bremsgewicht)
utež, ki ustreza enemu stotu Zentnergewicht
zadržana utež fixierte Last
zavora na utež die Fallgewichtsbremse
šport dvigalec uteži der Gewichtheber, der Drücker
dviganje uteži das Gewichtheben
serija uteži der Gewichtssatz
obtežitev z utežmi die Gewichtbelastung

2.
prebojna utež der Rammbär

utéž weight

10 gramska utéž ten-gram weight
dvigalec utéži šport weight-lifter
dviganje utéži šport weight-lifting

utéž poids moški spol (à peser)

dvigalec uteži haltérophile moški spol
dviganje uteži (šport) haltérophilie ženski spol, poids et haltères moški spol množine

utéž (-í) f

1. peso:
umerjati, žigosati uteži tarare, punzonare i pesi
mere in uteži misure e pesi
komplet uteži pesiera

2. zavorra

3. šport. peso:
dviganje uteži sollevamento di pesi

utéž -i i -i ž teg, uteg: -i za drage kovine; tehtnica z utežmi

utéž peso m

dvigalec uteži (šp) levantador m de pesos
dviganje uteži (šp) levantamiento m de pesos

utéž -í ž., ги́ря -і ж.

utéž -í ž
1. greutate
2. sport. halteră

premična utež ženski spol das Laufgewicht

đùle -eta s, đúle -eta s, đȕle -eta s, mn. đȕlād ž
1. (topovska) krogla
2. utež: staviti đule na kantar: đule na zidnom satu
3. kepa

Ganggewicht, das, bei der Uhr: utež

Gewicht, das, (-/e/s, -e) teža (tudi figurativ); zum Wiegen: utež; Sport uteži; Jagd rogovje; Gewicht legen auf poudarjati; (schwer) ins Gewicht fallen imeti (veliko) težo, biti (zelo) pomemben; von Gewicht sein imeti težo/pomen/vpliv

greutáte -ăţi f

1. teža

2. utež

3. breme

4. tegoba

lībrāmentum -ī, n (lībrāre)

I.

1. utež: plumbi L. svinčena utež.

2. metalni (lučalni, zagonski) jermen: libramenta tormentorum abscidere T.

3. l. aquae padec, strmec, skočník: Plin., Plin. iun.

4. kolebanje, nihanje, mahanje: recto libramento Sen. ph. v premočrtnem nihanju. —

II. metaf.

1. ravnotežje, ravnovesje: trabes longior conectitur eo libramento, ut, si unum caput depresseris, aliud erigatur Veg.

2. vodoravna ravnina (ravnica) ali prema (ravna) črta, premica: extremitatem et quasi libramentum, in quo nulla omnino crassitudo sit Ci., sub eodem libramento stare Sen. ph.

3. enako stanje, enakost: ventorum hiemalium et aestivorum Col.

pesa ženski spol utež, teža

reloj de pesas ura z utežjem
levantar pesas (šp) dvigati uteži (ročke)

poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati

poise¹ [pɔ́iz] samostalnik
dobesedno, figurativno ravnotežje, ravnovesje
figurativno uravnovešenost, mirnost; hladnokrvnost, samozavesten nastop; drža glave, telesa; utež (v uri, rimski tehtnici); lebdenje (v zraku)

to hang at poise biti nerešen (zadeva), viseti v zraku

pondus -eris, n (pendēre)

1. utež: tamquam paribus examinatus (sc. animus) ponderibus Ci., pondera a Gallis allata iniqua L., LXXX pondo Romanis ponderibus L. rimske vage (teže, mere), cogat trans pondera dextram porrigere H. preko uteži (ki stojijo v prodajalni na mizi), paria pondera Ci. ravnotežje, pondus argenti denarii Col. ena drahma, pondera examinata Icti., emptor circumscriptus a venditore ponderibus minoribus Icti., onus maximi ponderis Vitr., ut (sc. frumentum) ad mensuram pondusque respondeat Sen. ph., archariis invident pondera Sid.; poseb. „teža enega funta“ = funt: argenti pondera quinque Mart., talentum ne minus pondo octoginta Romanis ponderibus pendat L.

2. meton.
a) teža: moveri gravitate et pondere CI., grande auri pondus Ci., magni ponderis saxa C., taleae ferreae ad certum pondus examinatae C., emere aliquid pondere Plin.
b) težnost, ravnotežje: tertius motus oritur extra pondus et plagam Ci., tellus ponderibus librata suis O., terra prolapsa in pondera Lucr., verso pondere T.
c) težka stvar (reč), (težko) telo, breme, starejše telesnina: in terram feruntur omnia pondera Ci., rapiens immania pondera baltei V., pondera paterna O., magna vis auri, non in formam pecuniae, sed rudi et antiquo pondere T., pondera muralia saxi Lucan., onerum maxima pondera Vitr.; pesn. (telesni) plod, fetus, zarodek: gravis maturo pondere venter O., pondera uteri Pr.; pondera tudi = spolovila: Cat., Stat.; metaf. teža, breme: pondera amara senectae O., pondera curarum Lucan.
d) velika količina, množina, množica, (cel) kup, kopica, obilica, obilje, vsota: magnum (innumerabile Ci.) pondus auri N., magnum pondus argenti, aeris C., auri pondus ingens pollicitus L., argenti facti pondus Cu.; metaf.: magnum pondus omnium artium Varr. ap. Non. veliko število, množica.

3. metaf.
a) teža, tehtnost, pomembnost, važnost, veljavnost, veljava, ključnost, bistvenost, znamenitost, imenitnost, pomembnost, poudarek, vtis: commendatio magnum pondus apud te habuit Ci., persona testimonii pondus habet Ci., litterae maximi apud me sunt ponderis Ci., pondera verborum Ci., omnium sententiarum gravitate, omnium verborum ponderibus est utendum Ci., pondera rerum ipsa comprehendere Ci., lacrimae pondera vocis habent O.
b) tehtna resnost (resnoba, resnobnost): servato pondere Stat., terribile vultūs pondus Val. Max.
c) trdnost, stanovitnost, neomajnost, odločnost: nulla diu femina pondus habet Pr., nostri reverentia ponderis obstat Stat.

sācōma -atis, n (tuj. σήκωμα, dor. σάκωμα) utež, protiutež, protitežje, protiteža: altera aequo pondere phelli sacoma saburrale VITR. – Soobl. sacoma -ae, f: aurum ad sacomam appendit redemptori VITR., et ad sacomam pondus coronae visus est praestitisse VITR.

têg m, mest. u tégu, mn. tégovi
1. utež: teg na rimskom kantaru; teg od deset grama; ura sa tegovima
2. teg, poteg: primakli bi konji na putu, a volovi kad bi bili na tegu
3. teža: žito lakoga tega
4. letina, pridelek, žito, vino
5. tega, vrv za privezovanje ladij v luki
6. utež: ventilski, regulatorov teg