Franja

usvoji|ti (-m) kaj sich (etwas) zu eigen machen, sich aneignen

usvòjiti ùsvojīm
1. sprejeti, vzeti za svoje: usvojiti tude mišljenje, čije predloge, razloge, zakon
2. posvojiti, adoptirati

usvojíti to adopt; to make one's own; to appropriate; to assimilate

usvojíti assimiler, absorber, incorporer, intégrer, adopter

usvojíti (-ím) perf. glej usvajati | usvojiti

usvojíti -ím, usvoji -ite, usvojil -ila
1. usvojiti, prihvatiti, primiti: izvršni svet je usvojil osnutek zakona
2. asimilirati, asimilovati, usvojiti, primiti u sebe: usvojiti hrano, vodo

usvojíti (hrano) asimilar

adoptá adópt vt.

1. posvojiti

2. sprejeti, usvojiti

adopter [-pte] verbe transitif posvojiti otroka, vzeti (otroka) za svojega; posinoviti, pohčeriti, adoptirati; usvojiti, sprejeti

faire adopter quelque chose doseči sprejem kake stvari
adopter le budget izglasovati proračun
adopter une motion, l'ordre du jour, une résolution sprejeti predlog, dnevni red, resolucijo
adopter une opinion sprejeti, osvojiti mnenje, pridružiti se mnenju
adopter à l'unanimité soglasno sprejeti
les enfants ont vite adopté la bonne otroci so hitro vzljubili služkinjo

asimilá -éz vt./vr.

1. asimilirati (se)

2. usvojiti

3. sprejeti (za svoje)

espouse [ispáus] prehodni glagol
oženiti se (to)
dati komu za ženo
figurativno zavzeti se, podpirati, zagovarjati; sprejeti, usvojiti, prevzeti

însuşí -ésc vt.

1. (pri)lastiti si, prisvajati si, prisvojiti si

2. usvojiti

3. sprejeti

osvojíti -im
1. osvojiti: osvojiti deželo, naklonjenost šefa
2. usvojiti: osvojiti tuje mnenje

posvojíti -ím
1. posvojiti: posvojiti tujega otroka
2. usvojiti, prihvatiti, primiti: posvojiti navade tujih dežel

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

privzéti -vzámem, privzemi -ite, privzel -a primiti, preuzeti, prihvatiti, usvojiti: privzeti tuj jezik, možev priimek, psevdonim; na novo privzeti delavci

recepire v. tr. (pres. recepisco)

1. sprejeti, sprejemati; začeti uporabljati

2. pravo usvojiti, usvajati; prevzeti

3. razumeti

imbibe [imbáib] prehodni glagol
vsrkati, vpiti (vlago)
figurativno usvojiti si (ideje), prepojiti, vdihniti
pogovorno srkati, piti
vulgarno lokati

adipīscor -scī adeptus sum (ad in apīscī)

1. dospeti, doiti, dohajati, dohite(va)ti: Pl., signa (= sidera) adipiscuntur lunam Lucr., fessos, fugientes L., quos sequebantur, non sunt adepti L.

2. pren. doseči (dosegati), poseb. s trudom ali težavo to, za čimer človek stremi, pridobi(va)ti si, priboriti si, dobiti (naspr. amittere): ordinem senatorium, magistratūs, honores Ci., victoriam C., N., gloriam ex aliqua re N., maximam laudem ab (pri) omnibus Ci., ius suum, impunitatem, libertatem L., singula mediocrīter Ci. usvojiti si, potentiam apud unum, odium apud omnes T., in adipiscenda morte manu eius adiutus Suet. ko si je zadajal smrt; nomen a tonso capillo O., nullum crimen N. nakopati si; z gen.: rerum adeptus (= potitus) est, le: T.; z ut in ne: adepti sunt, ut ceteros dies festos agitare possent Ci., vos adepti estis, ne quem civem metueritis Ci.; occ. z razumom doseči (dosegati), doumeti: quod vis divina assequi non possit, si id mens humana adepta non sit Ci.

Opomba: V pass. pomenu, poseb. pogosto pt. pf.: non aetate, verum ingenio adipiscitur sapientia Pl., adepta senectus Ci., libertas, victoria S., palmas inhonestate adeptas O., adeptus principatus T., adeptum imperium T., Suet.