-
ustre|či [é] (-žem) komu: es (jemandem) recht machen; prošnji: (einer Bitte) Folge leisten, entsprechen
-
ustréči to comply (with); to meet; to satisfy; to humour (komu someone)
ustréči prošnji, želji, zahtevi to comply with a request
ustregel sem njegovim željam I complied with his wishes
ustréči okusom koga to satisfy someone's tastes
ustréči svoji radovednosti to satisfy one's curiosity
njemu je težko ustréči he is hard to please (ali satisfy)
-
ustréči
ustreči komu (v čem) concéder quelque chose à quelqu'un, être (ali se montrer) complaisant (ali obligeant) envers quelqu'un, obliger quelqu'un
ustreči prošnji donner suite (ali faire droit, acquiescer, déférer, condescendre) à une demande (ali une requête)
ustreči želji koga exaucer le vœu de quelqu'un, combler le désir de quelqu'un, répondre (ali satisfaire) au désir de quelqu'un
-
ustréči (ustréžem) perf. accondiscendere a; assecondare, compiacere; accogliere:
ustreči željam assecondare i desideri
ustreči zahtevam accondiscendere alle richieste
ustreči prošnji accogliere la domanda
pren. drevesu najbolj ustrežemo z obilnim gnojenjem un'abbondante concimazione è ciò che più favorisce la crescita dell'albero
-
ustréči ustrežem, ustrezi -te i -ite, ustregel -gla komu izići u susret: ustreči prošnji
izići u susret moliocu; s tem si mi zelo ustregel
time si me veoma zadužio
-
ustréči
ustreči komu v čem complacer a alg en a/c
ustreči prošnji acceder (ali condescender) al ruego (ali a la petición) de alg
ustreči želji satisfacer un deseo; (zahtevam) satisfacer; (predpisom) cumplir (con), seguir
ustreči farmalnosti cumplir con una formalidad
da Vam ustrežemo a fin de satisfacerle
-
ustréči ustréžem dov., догоди́ти -годжу́ док., послужи́ти -жу́ док.
-
ustréči ustréžem dov. a împlini/a satisface/a mulţumi (dorinţe)
-
vsem ne moreš ustreči frazem
(pregovor) ▸ nem lehet mindenkinek megfelelni
-
bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
-
drág (-a -o)
A) adj.
1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa
2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori
3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi
B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia
-
krítika critique; criticism; review; appreciation; a piece of censure (ali of criticism); censure; critical remarks pl; (ostra) strictures pl
pod vsako krítiko beneath criticism
tekstna krítika textual criticism
uničujoča, ostra krítika slashing criticism
biti izpostavljen ostri krítiki (figurativno) to run the gauntlet
ustreči krítiki to take criticism into account
-
kríž (-a) m
1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione
2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo
3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello
4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere
5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina
6. (igralna karta) croce
7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena
8. nareč. agr. covone
9. gastr. culaccio
10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza
-
kupec je kralj frazem
(stranka je pomembna in ji je treba ustreči) ▸ a vásárló szava szent
Kupec je kralj, pravijo v trgovinah. ▸ A vásárló szava szent, mondják az üzletekben.
-
pozív appeal; (uraden) summons; (vojaški) call-up; injunction
sodni pozív subpoena, writ (of summons), (z grožnjo kazni) (writ of) subpoena
napisati pozív to draw up a writ
pozív v vojsko, na orožne vaje call-up
izročiti pozív to serve with a summons (ali a writ), to summons
odzvati se, ustreči nujnemu pozívu to obey an urgent summons
-
prošnj|a1 [ô] ženski spol (-e …) die Bitte, nasprotna: Gegenbitte; pismo: der Bittbrief
prošnja za koga die Fürbitte
pisna: das Ersuchen (um)
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
ustreči prošnji eine Bitte erfüllen
zavrniti prošnjo eine Bitte abschlagen/zurückweisen
-
prôšnja (-e) f preghiera, domanda, richiesta; implorazione, invocazione:
izpolniti prošnjo, ustreči prošnji esaudire, accogliere la preghiera
adm. (obrazec) izpolniti prošnjo (za naturalizacijo) riempire il formulario (per la domanda di naturalizzazione)
odkloniti, zavrniti prošnjo respingere la domanda
predložiti prošnjo presentare (una) domanda
prošnja (za pravno pomoč, zaprosilo) rogatoria
(ponižna) prošnja supplica (tudi rel. )
-
stranka samostalnik1. (politična organizacija) ▸
pártpolitična stranka ▸ politikai párt
parlamentarna stranka ▸ parlamenti párt
vladna stranka ▸ kormánypárt
zunajparlamentarna stranka ▸ parlamenten kívüli párt
kongres stranke ▸ pártkongresszus
članstvo v stranki ▸ párttagság
opozicijska stranka ▸ ellenzéki párt
leva stranka ▸ baloldali párt
desna stranka ▸ jobboldali párt
voditelj stranke ▸ pártvezető
Povezane iztočnice: demokratska stranka, evropska stranka, klerikalna stranka, kmečka stranka, komunistična stranka, konservativna stranka, konzervativna stranka, krščanskodemokratska stranka, laburistična stranka, liberalna stranka, liberalnodemokratska stranka, ljudska stranka, nacionalistična stranka, nacionalna stranka, pomladna stranka, republikanska stranka, socialdemokratska stranka, socialistična stranka, socialnodemokratska stranka, zelena stranka2. (uporabnik storitev) ▸
ügyfél, fél, klienszadovoljna stranka ▸ elégedett ügyfél
zvesta stranka ▸ hűséges ügyfél
ustreči stranki ▸ ügyfelet kiszolgál
privabljati stranke ▸ ügyfeleket toboroz
zavajati stranke ▸ ügyfeleket félrevezet
obvestiti stranke ▸ ügyfeleket értesít
sprejemati stranke ▸ ügyfeleket fogad
potrebe stranke ▸ ügyfél igényei
odziv stranke ▸ ügyfél visszajelzése
okence za stranke ▸ ügyfélablak
uradne ure za stranke ▸ ügyfélfogadási idő
na željo stranke ▸ az ügyfél kérésére
3. (stran v upravno-pravnih postopkih) ▸
féltožena stranka ▸ alperes
pogodbena stranka ▸ szerződő fél
tožeča stranka ▸ felperes
-
ustrézati to suit; to answer, to meet, to correspond; ➞ ustreči
ponudba ustreza povpraševanju the supply meets the demand
to bo ustrezalo mojim zahtevam, željam this will suit my requirements
to vino mi ne ustreza (prija) this wine does not suit me
če ti to ustreza if it suits you
ti ustreza (= ti je prav) priti jutri? does it suit you to come tomorrow?
-
ustrézati glej ustreči
ustrezati potrebi corresponder a la necesidad
ustrezati zahtevam satisfacer las exigencias
ustrezati predpisom estar conforme a las prescripciones
ustrezati svojemu namenu convenir; ser a próposito; ser conveniente
uspeh ustreza pričakovanjem el resultado corresponde a las esperanzas