Franja

Zadetki iskanja

  • ustre|či [é] (-žem) komu: es (jemandem) recht machen; prošnji: (einer Bitte) Folge leisten, entsprechen
  • ustréči to comply (with); to meet; to satisfy; to humour (komu someone)

    ustréči prošnji, želji, zahtevi to comply with a request
    ustregel sem njegovim željam I complied with his wishes
    ustréči okusom koga to satisfy someone's tastes
    ustréči svoji radovednosti to satisfy one's curiosity
    njemu je težko ustréči he is hard to please (ali satisfy)
  • ustréči

    ustreči komu (v čem) concéder quelque chose à quelqu'un, être (ali se montrer) complaisant (ali obligeant) envers quelqu'un, obliger quelqu'un
    ustreči prošnji donner suite (ali faire droit, acquiescer, déférer, condescendre) à une demande (ali une requête)
    ustreči želji koga exaucer le vœu de quelqu'un, combler le désir de quelqu'un, répondre (ali satisfaire) au désir de quelqu'un
  • ustréči (ustréžem) perf. accondiscendere a; assecondare, compiacere; accogliere:
    ustreči željam assecondare i desideri
    ustreči zahtevam accondiscendere alle richieste
    ustreči prošnji accogliere la domanda
    pren. drevesu najbolj ustrežemo z obilnim gnojenjem un'abbondante concimazione è ciò che più favorisce la crescita dell'albero
  • ustréči ustrežem, ustrezi -te i -ite, ustregel -gla komu izići u susret: ustreči prošnji
    izići u susret moliocu; s tem si mi zelo ustregel
    time si me veoma zadužio
  • ustréči

    ustreči komu v čem complacer a alg en a/c
    ustreči prošnji acceder (ali condescender) al ruego (ali a la petición) de alg
    ustreči želji satisfacer un deseo; (zahtevam) satisfacer; (predpisom) cumplir (con), seguir
    ustreči farmalnosti cumplir con una formalidad
    da Vam ustrežemo a fin de satisfacerle
  • ustréči ustréžem dov., догоди́ти -годжу́ док., послужи́ти -жу́ док.
  • ustréči ustréžem dov. a împlini/a satisface/a mulţumi (dorinţe)
  • vsem ne moreš ustreči frazem
    (pregovor) ▸ nem lehet mindenkinek megfelelni
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • drág (-a -o)

    A) adj.

    1. caro, costoso; prezioso:
    draga stanovanja alloggi cari
    drage knjige libri cari, costosi
    dragi kamen pietra preziosa
    metal. drage kovine metalli preziosi
    drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa

    2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
    drag človek una cara persona
    pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
    (v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori

    3. (dragocen) prezioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
    ustreči drage volje accontentare volentieri
    pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
    če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
    pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi

    B) drági (-a -o) m, f, n
    spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
    mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
    pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia
  • krítika critique; criticism; review; appreciation; a piece of censure (ali of criticism); censure; critical remarks pl; (ostra) strictures pl

    pod vsako krítiko beneath criticism
    tekstna krítika textual criticism
    uničujoča, ostra krítika slashing criticism
    biti izpostavljen ostri krítiki (figurativno) to run the gauntlet
    ustreči krítiki to take criticism into account
  • kríž (-a) m

    1. croce:
    pribiti na križ crocifiggere
    obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

    2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
    lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
    zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
    jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
    pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
    delati križe fare il segno della croce
    pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

    3.
    okenski križ grata
    cestni križ incrocio, crocevia
    vrtljivi križ tornello

    4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
    pren. križi in težave croce e tormento
    pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
    križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
    z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
    križ imeti s kom avere problemi con qcn.
    (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
    vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

    5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
    že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

    6. (igralna karta) croce

    7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
    bolečine v križu dolori alla schiena

    8. nareč. agr. covone

    9. gastr. culaccio

    10. navt. pennone:
    glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
    če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
    pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
    inter. božji križ perbacco
    alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
    arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
    astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
    film. malteški križ croce di Malta
    geod. nitni, vizirni križ croce di mira
    Rdeči križ Croce Rossa
    pog. rdeči križ ambulanza
  • kupec je kralj frazem
    (stranka je pomembna in ji je treba ustreči) ▸ a vásárló szava szent
    Kupec je kralj, pravijo v trgovinah. ▸ A vásárló szava szent, mondják az üzletekben.
  • pozív appeal; (uraden) summons; (vojaški) call-up; injunction

    sodni pozív subpoena, writ (of summons), (z grožnjo kazni) (writ of) subpoena
    napisati pozív to draw up a writ
    pozív v vojsko, na orožne vaje call-up
    izročiti pozív to serve with a summons (ali a writ), to summons
    odzvati se, ustreči nujnemu pozívu to obey an urgent summons
  • prošnj|a1 [ô] ženski spol (-e …) die Bitte, nasprotna: Gegenbitte; pismo: der Bittbrief
    prošnja za koga die Fürbitte
    pisna: das Ersuchen (um)
    tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
    ustreči prošnji eine Bitte erfüllen
    zavrniti prošnjo eine Bitte abschlagen/zurückweisen
  • prôšnja (-e) f preghiera, domanda, richiesta; implorazione, invocazione:
    izpolniti prošnjo, ustreči prošnji esaudire, accogliere la preghiera
    adm. (obrazec) izpolniti prošnjo (za naturalizacijo) riempire il formulario (per la domanda di naturalizzazione)
    odkloniti, zavrniti prošnjo respingere la domanda
    predložiti prošnjo presentare (una) domanda
    prošnja (za pravno pomoč, zaprosilo) rogatoria
    (ponižna) prošnja supplica (tudi rel. )
  • stranka samostalnik
    1. (politična organizacija) ▸ párt
    politična stranka ▸ politikai párt
    parlamentarna stranka ▸ parlamenti párt
    vladna stranka ▸ kormánypárt
    zunajparlamentarna stranka ▸ parlamenten kívüli párt
    kongres stranke ▸ pártkongresszus
    članstvo v stranki ▸ párttagság
    opozicijska stranka ▸ ellenzéki párt
    leva stranka ▸ baloldali párt
    desna stranka ▸ jobboldali párt
    voditelj stranke ▸ pártvezető
    Povezane iztočnice: demokratska stranka, evropska stranka, klerikalna stranka, kmečka stranka, komunistična stranka, konservativna stranka, konzervativna stranka, krščanskodemokratska stranka, laburistična stranka, liberalna stranka, liberalnodemokratska stranka, ljudska stranka, nacionalistična stranka, nacionalna stranka, pomladna stranka, republikanska stranka, socialdemokratska stranka, socialistična stranka, socialnodemokratska stranka, zelena stranka

    2. (uporabnik storitev) ▸ ügyfél, fél, kliens
    zadovoljna stranka ▸ elégedett ügyfél
    zvesta stranka ▸ hűséges ügyfél
    ustreči stranki ▸ ügyfelet kiszolgál
    privabljati stranke ▸ ügyfeleket toboroz
    zavajati stranke ▸ ügyfeleket félrevezet
    obvestiti stranke ▸ ügyfeleket értesít
    sprejemati stranke ▸ ügyfeleket fogad
    potrebe stranke ▸ ügyfél igényei
    odziv stranke ▸ ügyfél visszajelzése
    okence za stranke ▸ ügyfélablak
    uradne ure za stranke ▸ ügyfélfogadási idő
    na željo stranke ▸ az ügyfél kérésére

    3. (stran v upravno-pravnih postopkih) ▸ fél
    tožena stranka ▸ alperes
    pogodbena stranka ▸ szerződő fél
    tožeča stranka ▸ felperes
  • ustrézati to suit; to answer, to meet, to correspond; ➞ ustreči

    ponudba ustreza povpraševanju the supply meets the demand
    to bo ustrezalo mojim zahtevam, željam this will suit my requirements
    to vino mi ne ustreza (prija) this wine does not suit me
    če ti to ustreza if it suits you
    ti ustreza (= ti je prav) priti jutri? does it suit you to come tomorrow?
  • ustrézati glej ustreči

    ustrezati potrebi corresponder a la necesidad
    ustrezati zahtevam satisfacer las exigencias
    ustrezati predpisom estar conforme a las prescripciones
    ustrezati svojemu namenu convenir; ser a próposito; ser conveniente
    uspeh ustreza pričakovanjem el resultado corresponde a las esperanzas