Franja

kilometer na uro stalna zveza
(enota za hitrost) ▸ kilométer per óra
Najvišja hitrost tega letala znaša 200 kilometrov na uro. ▸ A repülőgép maximális sebessége 200 kilométer per óra.
Pričakujemo sunke vetra med 100 in 130 kilometrov na uro. ▸ 100–130 kilométer per órás széllökésekre lehet számítani.
Sopomenke: km/h, km na uro

km na uro stalna zveza
(enota za hitrost) ▸ km per óra, km/óra
Opazovali smo geparda, ki se je podil za antilopo s kakšnimi 100 km na uro. ▸ Egy gepárdot figyeltünk meg, amely közel 100 km per órás sebességgel üldözött egy antilopot.
Hitrost tega avtomobila bo 250 km na uro. ▸ A gépkocsi sebessége 250 km per óra lesz.
Ceste so bile dobre, tako da sva lahko vozila tudi do 150 km na uro. ▸ Az utak jók voltak, így akár 150 km/órás sebességgel is haladhattunk.
Sopomenke: km/h, kilometer na uro

uro m zool. tur (Bos primigenius)

uro moški spol živalstvo tur

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

allstündlich vsakouren; Adverb vsako uro

bracelet-montre [-mɔ̃tr] masculin pas za zapestno uro; zapestna ura

einstündlich vsako uro

fob² [fɔb] samostalnik
žepek (za uro)
ameriško trak ali verižica za uro

gnōmonicus 3 (gr. γνωμονικός) ki se nanaša na sončno uro ali njen kazalec: res rationes VITR. Od tod subst. gnōmonica -ae, f: GELL. ali gnōmonicē -ēs, f: VITR., PLIN. (gr. γνωμονική, sc. τέχνη) umetnost presojanja in izdelave sončnih ur, gnomonika.

horaire [ɔrɛr] adjectif urni; na uro; masculin urnik, vozni red

conforme à l'horaire po voznem redu
vitesse féminin horaire hitrost na uro
salaire masculin horaire plača od ure
j'ai un horaire très chargé cette semaine imam zelo obložen urnik ta teden
horaire des départs des cars vozni red za odhode avtobusov

horary [hóurəri] pridevnik
uren, vsakouren, trajajoč eno uro

hōroscopos -on (gr. ὡροσκόπος) ki naznanja uro: vasa M. sončne ure; od tod subst. hōroscopos (-us) -ī, m položaj zvezd ob rojstvu človeka: Pers., Aug.

hourly [áuəli]

1. pridevnik
vsakouren, pogost, neprestan

2. prislov
vsako uro, pogosto, neprestano

hourly performance (ali service) učinek na uro

jewel² [džú:əl] prehodni glagol
vstaviti dragulje, okrasiti z dragulji; vstaviti rubine v uro

kúla ž, mn. kûle (t. kule, ar.)
1. stolp: glavna, stražarska, vatrogasna, babilonska, vavilonska kula; crkvena kula zvonik
2. utrdba: ulaz u klisuru zatvara jedna kula
3. grad: graditi -e u oblacima; obećavati zlatne -e
4. svetilnik: kula svjetilja
5. opazovalnica: astronomska kula
6. sahatkula stolp z (javno) uro
7. zatvoriti se u -u od slonove kosti izolirati se

kùšluk m (t. kušluk) dial. čas zajtrka, ki je pri muslimanih kmetih med 9. in 10. uro dopotdne: kad doteraju stoku s paše u kušluk, dobiju čobani od domaćice kajmak i varena jaja

leontina ženski spol kratka, debela verižica za uro

lunette [l(j)u:nét] samostalnik
arhitektura luneta, stenska slika oblike polmeseca ali krajca; obočno okno; plosko steklo za uro; luknja za glavo pri giljotini; plašnice, naočnice (pri konju)

mukèvit m (t. muhkem) kdor natanko določa uro molitve