-
uresniči|ti se (-m se) wahr werden; dogodek: eintreffen
-
adempiere
A) v. tr. (pres. adempio) izpolniti, izpolnjevati, izvršiti:
adempiere un dovere izpolniti dolžnost
adempiere una preghiera uslišati prošnjo
B) v. intr. izpolniti, izvršiti:
adempiere a un ufficio izvršiti nalogo
C) ➞ adempiersi v. rifl. (pres. mi adempio) izpolniti se, uresničiti se:
la profezia di Cassandra si adempì Kasandrina prerokba se je uresničila
-
adeverí -ésc
I. vt. potrditi
II. vr. uresničiti se
-
attuare
A) v. tr. (pres. attuo) uresničiti, udejanjiti, izvesti, izvajati, izvršiti, realizirati:
attuare un progetto uresničiti načrt
B) ➞ attuarsi v. rifl. (pres. mi attuo) uresničiti se, realizirati se:
un progetto difficile ad attuarsi težko uresničljiv načrt
-
come true neprehodni glagol
uresničiti se
-
eintreffen* prispeti, priti; (erscheinen) pojaviti se; Voraussagen: uresničiti se; zufällige Ereignisse, Mathematik nastopiti
-
ēveniō -īre -vēnī -ventum
1. ven priti (prihajati), iziti (izhajati), priti iz česa: merses profundo, pulchrior evenit H. Kam? = priti kam, dospeti kam: evenire Capuam, rus eveniat Pl. Occ. (o rastl.) zrasti, prikliti: arundo serius evenit Col.; pren.: ubi pax evenerat S. ko je bil nastopil mir, delecta rei publicae forma … si evenit T.; iz žrebovnice kot žreb priti, od tod kot del priti (prihajati) komu, pripasti komu, doleteti koga: damna evenerunt maxuma misero mihi Pl., illi divitiae evenerunt maxumae Pl., ipsi Numidia evenerat S., cui Gallicum bellum evenerat, cui legiones urbanae evenissent L., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr. evfem. = če bi Pompej umrl, si quid sibi eveniret Suet., vix denis armatis singuli hostes eveniunt Iust. (po) en sovražnik pride na …
2. pren. iziti se, izteči (iztekati) (se), konč(ev)ati se: evenire prospere Pl., Ci. ep., L., bene ac feliciter Ci., S., L., Plin. iun., bene S., ut ea res iis fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., auspicia ei secunda evenerunt Ci., cuncta prospere eventura S., res legioni feliciter evenit C.; o neugodnih dogodkih: male evenire Pl., quid si sors aliter quam voles evenerit? Pl., evenire praeter spem Ter., praeter opinionem Suet., omnia fere contra ac dicta sunt, evenerunt Ci., bonis male evenit Ci. se slabo godi, pugna adversa ei evenit L., at tibi contra evenit H., multa eo anno prodigia evenere T., etiamsi tormenta pervicaciā servorum contra evenissent T.; occ. izpolniti (izpolnjevati) se, zgoditi se, uresničiti se: utinam istud evenisset N., eveniunt optata deae O., non haec sine numine divûm eveniunt V., quota quaeque res praedicta evenit? Ci., utinam quidem istud evenisset N.
3. pripetiti se, primeriti se, naključiti se, dogoditi se, zgoditi se: in hominum aetate multa eveniunt Pl., quidquid evenerit S., si quid secundi evenisset N., ut plerumque evenit Ci., si tibi evenerit, quod metuis, ne accidat Ci., ut quaecumque accidant incommoda, propter eam causam evenire videantur Ci., ex quibus causis mors eveniat repentina Ci. bi takoj nastopila smrt. — Skladi: brezos. s konsekutivnim stavkom: Ter., Q., Plin. iun., Suet., Cl., forte evenit, ut in Privernati essemus Ci., quī evenit, ut idem auctor sit? Ci. kako se je zgodilo, ita plerumque evenit, ut is sibi imperatorem alium quaerat S.; z inf.: hostibus eveniat viduo dormire cubili O. — Od tod subst. pt. pf. ēventum -ī, n
1. izid, konec, posledica, uspeh: Varr., Vell., Plin. iun., Suet., consilia eventis ponderare Ci., non eventis, sed factis cuiusque fortunam ponderare Ci., me stultitiae meae poenam ferre gravius quam eventi Ci. ep., aliorum eventis doceri T.
2. dogodek, pripetljaj: plurimorum eventorum memoria Ci.
Opomba: Star. cj. pr. ēvenat: Enn., Pl., Pomp. fr., evenant: Pl.
-
materialize [mətíəriəlaiz]
1. prehodni glagol
materializirati, utelesiti; uresničiti, realizirati
2. neprehodni glagol
postati dostopen čutom, pojaviti se, prikazati se (in kot)
uresničiti se
-
pogòditi pògodīm
I.
1. pogoditi: pošto si pogodio robu kod trgovca?
2. zadeti: pogoditi koga iz puške, u metu, pravi put; pogoditi koga u živac, u žilicu, u srce zadeti koga v živo
3. prizadeti: pogoditi koga zlim riječima; smrću roditelja bio je teško pogoden
4. uganiti, zadeti: pogoditi smisao rečenice
II. pogoditi se
1. pogoditi se: pogoditi se o čemu, za što, u službu; lako ćemo se pogoditi ako jesmo ljudi; ja se pogodih sa gazdom i stupih odmah u službu
2. uresničiti se, izpolniti se: hajde i ovu besposlicu, san, da vam kažem, ali se meni gotovo pogodilo
-
prove [pru:v]
1. prehodni glagol
izkazati, dokazati
pravno potrditi, dokazati veljavnost (resničnost); izpovedati, pričati, nazorno pokazati
(tudi tehnično) preizkusiti (a proved remedy preizkušeno zdravilo)
2. neprehodni glagol
pokazati se, izkazati se; uresničiti se, iziti se, izteči se
to prove o.s. obnesti se, izkazati se
to prove otherwise izteči se drugače
it proved a success uspelo je
-
re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)
1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.
2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.
3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.
-
substantialize [səbstǽnšəlaiz] prehodni glagol
utelesiti, uresničiti, realizirati
neprehodni glagol
postati stvaren, uresničiti se
-
uròditi ùrodīm
1. obroditi: zemlja je dobro urodila; taj je postupak urodio rđavim posljedicama
2. izpolniti se, uresničiti se
-
сбываться, сбыться uresničevati se, uresničiti se, izpolniti se; (zast.) dogajati se, dogoditi se;
сбылись мои желания moje želje so se izpolnile
-
accomplir [akɔ̃plir] verbe transitif dovršiti, dokončati, izpolniti (ukaz), zakriviti (zločin)
accomplir son devoir, un souhait izpolniti svojo dolžnost, željo
s'accomplir izpolniti se, zgoditi se, izvršiti se, uresničiti se
mon souhait s'est accompli moja želja se je izpolnila, uresničila
-
bewahrheiten: sich bewahrheiten potrditi se; izpolniti se, uresničiti se
-
corroborar o-, pod-krepiti, potrditi
corroborarse uresničiti se
corroborarse en su opinión utrditi se v svojem mnenju
-
effectuer [efɛktüe] verbe transitif izvesti, izvršiti, izpeljati; uresničiti
s'effectuer izvršiti se, uresničiti se, izpolniti se
effectuer ses desseins, des réformes izvesti svoje namere, reforme
le navire a effectué la traversée en 20 heures ladja je izvedla vožnjo čez morje v 20 urah
les travaux s'effectuent selon le plan prévu dela se izvajajo po predvidenem načrtu
-
nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)
1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.
2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.
3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.
Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.
-
réaliser [realize] verbe transitif uresničili, izvesti, izvršiti; ostvariti; posneti (film); commerce vnovčiti; familier predstavljati si, zavedati se (quelque chose česa); populaire uničiti
se réaliser uresničiti se, postati resničnost, izpolniti se
réaliser un accord skleniti pogodbo
réaliser un bénéfice realizirati, doseči dobiček
réaliser des bouts d'essai (film) vrteti poskusne posnetke
réaliser des économies privarčevati
réaliser un réve, un idéal uresničiti sen, ideal
réaliser des miracles (figuré) delati čudeže
réaliser ses promesses izpolniti svoje obljube