Franja

Zadetki iskanja

  • upira|ti se1 (-m se) upreti se

    1. čete, posameznik, napadu, navalu: Widerstand leisten (gegen); (kljubovati) sich wehren gegen, (jemandem) trotzen, sich sträuben gegen; izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: (einer Sache) entgegenwirken, Front machen gegen

    2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten

    3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern; otrok, mladostnik: rebellisch werden
    |
    upirati se z vsemi štirimi sich mit Händen und Füßen gegen (etwas) sträuben
  • upira|ti se2 (- se) upreti se dejanje, naloga: komu (jemandem) widerstreben; hrana komu (jemandem) nicht schmecken, (jemanden) anwidern
  • upírati se to resist (komu someone); to offer (ali to put up) resistance; to oppose; to be reluctant

    upírati se se skušnjavi to resist a temptation
    upírati se se mrazu to resist frost
    upira se mi (studi se mi) it disgusts me
    mleko se mi upira I loathe milk
    upira se mi, da bi to storil I am reluctant to do it
  • upírati se -am se nedov., пруча́тися -ча́юся недок., проти́витися -влюся недок., протистоя́ти -стою́ недок., повстава́ти -таю́ недок.
  • aretacija samostalnik
    (odvzem prostosti) ▸ letartóztatás
    aretacija osumljencev ▸ gyanúsítottak letartóztatása
    aretacija obtožencev ▸ vádlott őrizetbe vétele
    množične aretacije ▸ tömeges letartóztatások
    nezakonite aretacije ▸ törvénytelen letartóztatások
    odmevna aretacija ▸ híres letartóztatás
    poskus aretacijekontrastivno zanimivo letartóztatási kísérlet
    odrediti aretacijo ▸ letartóztatást elrendel
    zahtevati aretacijo ▸ letartóztatást követel
    nalog za aretacijokontrastivno zanimivo letartóztatási parancs
    upirati se aretaciji ▸ letartóztatásnak ellenáll
    Kmalu po aretaciji je bil odpeljan v ljubljanski pripor. ▸ Letartóztatása után elvitték a ljubljanai fogdába.
    Med aretacijo in sojenjem dne 22. decembra 1930 je preživel 108 dni v zaporu. ▸ Letartóztatása és 1930. december 22-i tárgyalása között 108 napot töltött börtönben.
    Odtlej so v Veliki Britaniji sprožili več preiskav, ki so vodile v aretacije več deset ljudi. ▸ Azóta több nyomozás is indult az Egyesült Királyságban, amelyek több tucat ember letartóztatásához vezettek.
    Izvedli so tudi več aretacij. ▸ Több letartóztatás is történt.
    Povrhu vsega se je še izogibal aretaciji in z avtomobilom ogrožal policistovo življenje. ▸ Ráadásul a letartóztatás elől kitérve a rendőr életét is veszélyeztette autójával.
  • avtoriteta samostalnik
    1. (vpliv; moč) ▸ tekintély, autoritás
    brezprizivna avtoriteta ▸ megfellebbezhetetlen tekintély
    najvišja avtoriteta ▸ legfelsőbb tekintély
    moralna avtoriteta ▸ erkölcsi tekintély
    starševska avtoriteta ▸ szülői tekintély
    papeževa avtoriteta ▸ pápai autoritás, pápai tekintély
    spodkopati avtoriteto ▸ tekintélyt aláás
    rušiti avtoriteto ▸ tekintélyt rombol
    priznati avtoriteto ▸ elismeri a tekintélyét
    izžarevati avtoriteto ▸ tekintélyt sugároz
    utrditi avtoriteto ▸ tekintélyt megszilárdít
    okrepiti avtoriteto ▸ tekintélyt megerősít
    uživati avtoriteto ▸ tekintélyt élvez
    izgubiti avtoriteto ▸ tekintélyét elveszíti
    izgubljati avtoriteto ▸ tekintélye megkopik
    izguba avtoritete ▸ tekintélycsorbulás
    zloraba avtoritete ▸ visszaélés a tekintéllyel
    upirati se avtoriteti ▸ tekintélynek ellenáll
    podrejati se avtoriteti ▸ tekintélynek engedelmeskedik
    ukloniti se avtoriteti ▸ tekintélynek behódol
    podrediti se avtoriteti ▸ tekintélynek alárendeli magát
    škoditi avtoriteti ▸ tekintélyén csorbít
    nasprotovati avtoriteti ▸ tekintéllyel szembeszáll
    človek z avtoriteto ▸ tekintélyes személy
    oseba z avtoriteto ▸ tekintélynek örvendő személy, tekintélyt élvező személy
    spoštovanje do avtoritete ▸ tekintély iránti tisztelet
    opirati se na avtoriteto ▸ tekintélyére hagyatkozik
    biti brez avtoritete ▸ tekintéllyel nem rendelkezik
    ne prenesti avtoritete ▸ nem viseli el a tekintélyt
    učiteljeva avtoriteta ▸ tanári tekintély
    Mati Tereza je zaradi svojega humanitarnega dela postala oseba z veliko moralno avtoriteto. ▸ Teréz anya a humanitárius munkája miatt nagy erkölcsi tekintélynek örvendő személy lett.

    2. (priznan strokovnjak) ▸ tekintély
    velika avtoriteta ▸ nagy tekintély
    politična avtoriteta ▸ politikai tekintély
    nesporna avtoriteta ▸ megkérdőjelezhetetlen tekintély, kétségbevonhatatlan tekintély
    absolutna avtoriteta ▸ abszolút tekintély, megfellebbezhetetlen tekintély
    Toda čeprav je predsednik države, ni najvišja politična avtoriteta v državi. ▸ Bár államfő, mégsem a ország legnagyobb politikai tekintélye.
    V strokovni javnosti pa velja za nesporno avtoriteto na civilnem področju. ▸ A szakmában megkérdőjelezhetetlen tekintélynek számít a polgári területen.
    Zdravnik ni več absolutna avtoriteta, ki odloča o vsem. ▸ Az orvos már nem a mindenről döntő, megkérdőjelezhetetlen tekintély.

    3. (oblast; vodstvo) ▸ tekintély, hatalom
    cerkvena avtoriteta ▸ egyházi tekintély
  • braníti to defend (pred from, proti against); to protect; to shield; (prepovedati) to prohibit, to forbid

    braníti komu to restrain someone (from doing something), to forbid someone (to do something); (na sodišču) to defend, to advocate, to plead for
    braníti svojo pravico to maintain one's right
    braníti se to defend oneself, (upirati se) to resist, to withstand
    braníti se česa (odklanjati) to refuse, to decline
    tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden (figurativno) even a worm will turn
  • gabi|ti se (-im se/-i se)

    1. gabim se (jemanden) anekeln, anwidern
    gabiti se sam sebi sich vor sich selbst ekeln

    2. gabi se mi fizično: anekeln (maščoba se mi gabi das Fett ekelt mich an); mrčes: sich vor … grausen (pajki se ji gabijo sie graust sich vor Spinnen)

    3. gabi se mi moralno: Abscheu erregen (komu bei jemandem)

    4. misel, zgodnje vstajanje …: zuwider sein (to se mi gabi das ist mir zuwider)
    | ➞ → gnusiti se, ➞ → studiti se, ➞ → upirati se
  • nasprot|ovati (-ujem) (ugovarjati, biti v nasprotju) widersprechen; (biti v nasprotju) widerstreiten, zuwiderlaufen; (oponirati, upirati se) (einer Sache) entgegenwirken, Opposition machen (gegen), (einer Sache) opponieren; (upreti se) sich gegen (jemanden/etwas) stellen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, sich widersetzen
  • pritísk (-a) m

    1. pressione:
    pritisk na tipko pressione del tasto
    odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
    moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche

    2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
    pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
    lonec na pritisk pentola a pressione
    med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
    greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
    teh. osni pritisk pressione assiale
    fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
    pritisk na blato bisogno di defecare

    3. pren. pressione:
    upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
    šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
    šport. pritisk na pedal pedalata
  • protestira|ti (-m) (proti gegen) protestieren, (ugovarjati) Einspruch erheben, sich verwahren gegen; (upirati se čemu) aufbegehren gegen; (vložiti menični protest) einen Protest einlegen
  • štíri four

    po štíri in štíri four by four
    po vseh štírih on hands and knees
    med štírimi očmi in private, confidentially, (med nama) between ourselves, between you and me, this is for your private ear
    ura še ni štíri it isn't four (o'clock) yet
    biti štíri leta star to be four (years old)
    jesti za štíri to eat like a wolf
    piti za štíri to drink like a fish
    delati za štíri to work like a nigger
    lesti po vseh štíriih to creep (ali to go) on all fours
    upirati se z vsemi štírimi to oppose with might and main
  • upírati

    upirati pogled v fixer (ali attacher) son regard (ali ses yeux) sur quelqu'un ali quelque chose
    upirati se v kaj s'appuyer sur ali contre, s'arc-bouter contre quelque chose
    upirati se (figurativno) résister, s'opposer à, faire résistance à, opposer de la résistance à, répugner à, se regimber contre quelque chose
    upirati se skušnjavi résister à la tentation
    upirati se (jed) avoir du dégoût pour
  • upírati (-am) | upréti (uprèm)

    A) imperf., perf.

    1. puntare, appoggiare:
    upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

    2. puntare, rivolgere:
    upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

    B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

    1. puntare:
    upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

    2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
    aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
    obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

    3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
    upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
    upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
    upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

    4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
    meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
    upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

    5. battere (contro), risplendere (del sole)

    6. opporsi, contrastare; andare contro:
    upirati se vetru andare contro vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
    matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
    želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
    to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso
  • upírati

    upirati pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
    upirati se oponer resistencia, resistir; (biti zoprn, odvraten) repugnar
    upirati se skušnjavi resistir a la tentación
    upira se mi (jesti) me repugna (comer)
    upirati se (da bi kaj storili) resistirse (a hacer a/c)
  • upírati -am (se) nedov. a (se) sprijini, a (se) rezema

    upírati se
    1. a se împotrivi, a se opune
    2. a rezista
    3. a se revolta
    4. a repugna
  • upre|ti se2 [é] (-m se) upirati se

    1. čemu, komu: Widerstand leisten (gegen), izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: Front machen gegen

    2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten
    odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten

    3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern, ljudstvo: sich erheben
  • vihár tempestad f (tudi fig) ; viento m huracanado; huracán m

    na morju tormenta f, borrasca f, temporal (en el mar)
    snežni vihar temporal m de nieve
    upirati se viharju (na morju) aguantar un temporal
    vihar v kozarcu vode tempestad en un vaso de agua
  • zadnja noga ženski spol das Hinterbein, lovstvo der Hinterlauf, der Sprung
    postaviti se na zadnje noge pes: schönmachen, zajec: Männchen machen, figurativno (upirati se) sich auf die Hinterbeine stellen
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth