Franja

uničeváti, uníčiti aniquilar, anonadar; destruir; arruinar, causar la mina (de) ; (iztrebiti) exterminar ; (razveljaviti) anular, declarar nulo

uničevati se arruinarse, ir a su ruina
popolnoma koga uničevati consumar la ruina de alg, fig dar el golpe de gracia a alg

uniči|ti (-m) uničevati vernichten, naravo, videz, zdravje: zerstören; delo, napor človeka: [fertigmachen] fertig machen, erschöpfen; znamke, vrednotnice, kolke: entwerten; vozilo: kaputtfahren, zu Schrott fahren; akte, dokumentacijo: makulieren, vernichten
uničiti se matematika členi v enačbi: sich (gegenseitig) aufheben

uníčiti do destroy (utterly), to demolish, to ruin, to ravage; to be destructive (kaj of something); to annihilate; to extinguish; to exterminate; to reduce to nothingness; (cesarstvo) to crush, to overwhelm; (ljudstvo, polk itd.) to destroy, to annihilate, to stamp out, to wipe out; (upanje) to dash, to blast

uníčiti koga to be the ruin of someone, to bring someone to ruin, (žargon) to cook someone's goose
Smith je končno uničil Browna (žargon) Smith has finally cooked Brown's goose
uníčiti samega sebe (žargon) to cook one's own goose

uníčiti (-im) perf. glej uničevati | uničiti

uníčiti -im
1. uništiti, upropastiti: uničiti listino; uničiti zalogo
uništiti zalihu; uničiti sovražnika
uništiti neprijatelja; uničiti komu življenje; uničiti se s pijančevanjem; vsa letina je uničena
2. utamaniti: uničiti mrčes
utamaniti gamad

uníčiti -im dov., ви́нищити -щу док., зни́щити -щу док., зруйнува́ти -ну́ю док., розори́ти -рю́ док.

uníčiti -im dov.
1. a distruge, a prăpădi, a nimici, a devasta
2. a extermina, a stârpi

abolish [əbɔ́liš] prehodni glagol
ukiniti, odpraviti, razveljaviti; uničiti, iztrebiti

abrade [əbréid] prehodni glagol
odrgniti, ostrgati; jedkati; razrušiti
figurativno škodovati, uničiti

abschießen^*

1. ein [Geschoß] Geschoss: izstreliti, eine [Schußwaffe] Schusswaffe: ustreliti iz, (wegschießen) odstreliti, ustreliti, ein Flugzeug: sestreliti, einen Panzer: uničiti;

2. (weglaufen) oddrveti; beim Weben: lučati

3. (verbleichen) zbledeti, obledeti; den Vogel abschießen biti višek, biti že preveč - (das schießt den Vogel ab to je že preveč)

abtöten uničevati, uničiti, Empfindungen, eine Leidenschaft: ubiti, Schmerzen: udušiti, Begierden: potlačiti, zadušiti, udušiti

accabler [-ble] verbe transitif tiščati k tlom, uničiti, izčrpati, figuré preobložiti (de z), težiti na; premagati

accabler d'honneurs, de cadeaux obsipati s častmi, z darovi
accabler quelqu'un de travail preobložiti, mučiti koga z delom
accabler de reproches, d'injures obsuti z očitki, s psovkami

achever [ašve] verbe transitif dokončati, dovršiti; zaključiti; uničiti, ubiti; zadati poslednji udarec; izpiti (steklenico)

s'achever (do)končati se; poteči (rok); konec vzeti, uničiti se
achever un travail, un roman dokončati delo, roman
achever ses jours à la campagne končati svoje življenje na deželi
achever un blessé (do smrti) pobiti ranjenca
cette grippe l'a achevé ta gripa ga je uničila
cette remarque méprisante acheva d'indisposer l'agent (de police) ta zaničljiva opazka je dokončno ozlovoljila policaja

amaigrir [-grir] verbe intransitif (s)hujšati, mršaveti, vitkejši, suh postati; verbe transitif narediti mršavega, posušiti; figuré uničiti; izčrpati

amocher [amɔše] verbe transitif, populaire pokvariti, uničiti; raniti, udariti

amocher la voiture uničiti avto
un coup de poing lui a amoché le visage udarec s pestjo mu je skazil, poškodoval obraz
il s'est fait bien amocher dans cet accident bil je težko ranjen, poškodovan v tej nesreči

anéantir [aneɑ̃tir] verbe transitif uničiti, ugonobiti; pobiti (sovražnika); odpraviti, iztrebiti (navado); izčrpati, utruditi

s'anéantir zrušiti se, razpasti (v nič), izginiti
cette nouvelle m'a anéanti ta novica me je uničila
je suis anéanti tak sem, kot da bi me kdo po glavi udaril
le projet s'est anéanti dans l'oubli načrt se je razblinil v nič

anihilá -éz vt. uničiti, streti

aniquilar uničiti, razrušiti

aniquilarse globoko se ponižati

annichilare

A) v. tr. (pres. annichilo)

1. uničiti, uničevati

2. pren. pobiti, ponižati, streti:
la sventura lo annichilò nesreča ga je strla

B) ➞ annichilarsi v. rifl. (pres. mi annichilo)

1. uničiti, uničevati se

2. pren. ponižati se

annientare

A) v. tr. (pres. anniēnto)

1. uničiti, uničevati:
annientare le forze nemiche uničiti sovražne sile

2. pren. streti, ponižati

B) ➞ annientarsi v. rifl. (pres. mi anniēnto) ponižati se