Franja

umetn|i [é] (-a, -o) Kunst- (kamen der Kunststein, kavčuk der Kunstkautschuk, kovač der Kunstschmied, Kunstschlosser, led das Kunsteis, liv der [Kunstguß] Kunstguss, med der Kunsthonig, mizar der Kunsttischler, beseda das Kunstwort, glasba die Kunstmusik, pesem das Kunstlied, pravljica das Kunstmärchen, roža die Kunstblume, smola das Kunstharz, trata der Kunstrasen, črevo der Kunstdarm, oko das Kunstauge)
z umetnim hlajenjem fremdbelüftet
umetno kovan kunstgeschmiedet

umetni horizont moški spol künstlicher Horizont, der Kreiselhorizont

umetni jezik moški spol die Kunstsprache, künstliche Sprache

umetni kristal moški spol der Zuchtkristall

umetni splav stalna zveza
medicina (mehanično ali z zdravili izzvana prekinitev nosečnosti) ▸ művi abortusz, művi vetélés

umetni valovi moški spol množina künstliche Brandung
bazen z umetnimi valovi das Wellenbad

umetni zadnjik moški spol medicina der Kunstafter

umetni zobje moški spol množina, medicina der Zahnersatz

Imitat- umetni

Kunst- umetnostni; umetni; umetniški

lȁžan -žna -o
1. lažen, lažniv, kriv: -e vijesti; lažan prorok, osmijeh, svjedok; -o svjedočanstvo krivo pričevanje
2. ponarejen: lažan novac
3. nepristen: -a kultura
4. napačen: lažan pojam; -o odbrojavanje brojača; lažan model
5. umetni: lažan biser, -i zubi

vjèštāčkī -ā -ō (ijek.), vèštāčkī -ā -ō (ek.)
1. umetni: -o cvijeće, disanje
2. izvedenski, mojstrski: ja sam vještački tjerao obruč kroz gomilu ljudi

céramiste [-mist] masculin keramik, umetni lončar

ebanista m (pl. -ti) umetni mizar

ébéniste [ebenist] masculin umetni mizar

fabrica -ae, f (faber)

I.

1. (sc. ars) umetnost, rokodelstvo, ki ga opravlja kak faber, poseb. gradbeništvo, stavbarstvo: fabrica aeraria, ferrea Pl., pictura et fabrica ceteraeque artes Ci., ars fabrica Paul. (Dig.) tesarstvo.

2. pren. (kakor τέχνη) umetni obrat, kovarstvo: Amm., fabricam apparare Pl., fingere aliquam fabricam Ter.

— II. izvrševanje kake umetnosti, ukvarjanje z njo

1. splošno: fabrica aerariae artis Iust.; poseb. praktično izvrševanje stavbarstva, praksa (naspr. teoretično stavbarstvo, teorija): Vitr. (1, 1).

2. meton. način obdelovanja = umetno obdelovanje, umetelnost, spretnost: fabrica aeris et ferri Ci., materia quid iuvaret, nisi consectionis eius fabricam haberemus Ci. ko bi je ne znali obdelovati, fanum sollerti fabricā structum Ap.

3. pren.
a) umetna tvorba, umetni sestav (ustroj): Lact., fabrica membrorum Ci.
b) stvar = človek: Prud.

— III. delavnica: P. Veg., exadversum est fabrica Ter., qui (Volcanus) Lemni fabricae fertur praefuisse Ci.

fabricātiō -ōnis, f (fabricārī)

I. act. = izdelovanje, grajenje: Tert., Aug., aedificiorum Vitr.

— II. meton. pass.

1. način izdelovanja, tvorba, ustroj, sestav: hominis Ci.

2. umetni obrat: Vitr.; od tod tudi umetniška sprememba: ne illa quidem traductio in verbo quandam fabricationem habet Ci.

3. izdelek: Aug.

figūra -ae, f (fingere), pravzaprav „tvorba“, „oblikovanje“, od tod

1.
a) lik, oblika, slika: formae figure Ci. oblikovanje, forma nostra ceteraque figura Ci. formāī servare figuram Lucr. tellus … partim figuras rettulit antiquas, partim nova monstra creavit O.
b) lik (kot geom. t. t.): f. triquetra, quadrangula, f. rotunditatas aut proceritatis Plin.; metaf.
a) način, vrsta, kakovost, značaj: f. negotii Ci., pereundi (smrti) mille figurae O. capiendi figurae G. (Dig.) pridobitni načini, f. eius loci Amm.
b) kot ret. t. t. α) svojstvo: vocis Corn. servatque (vox) figuram Lucr. β) oblika govora, izraževanja: quasi figura dicendi Ci. hac tres figurae (orationis) Ci. Graeca f. Q. γ) govorna podoba, umetni obrat (= gr. τρόπος, σχῆμα): sententiis iisdem … tamquam figuris (converti orationem) Ci. dicta … per omnes figuras exponere Sen. rh. figuras dicendi captare Sen. ph. figuras variare Q., figurae orationis Q., Plin. iun., figurae liberiores Q., figurarum commenta Amm.; poseb. po(d)smeh, ironija: vir … , cuius per figuras sermo procederet Sen. ph.; prilika, alegorija: Macr. (Somn. Scip. 1, 2, 18); Sen. ph. (De benef. 2, 11, 3) cikanje, figuras in filium facere Q. meriti na, causidicorum figurae Suet. omemba; kot gram. t. t. (besedna) oblika: f. verbi, vocabulorum figurae Varr., figura verborum Q.

2. meton. zunanjost (vnanjost), podoba, postava: f. hominis Ci., portentum humanā figurā Ci. v človeški podobi, in muliebrem figuram formata Ci., homo venustā figurā N., bos figurā cervi C. jelenu podobno, f. alitis V., virginea Tib., gemina tauri iuvenisque f. O., se mentitis superos celasse figuris O.; f. oris Ter., corporis, signorum, caeli, mundi Ci., navium C., lapidis O., litterae X f. Cels., f. membrorum Amm.; occ. lepa zunanjost (vnanjost), lepa podoba (postava), lepota: f. fallax O., confisa figurae O., inque figurā capta dei nymphe est O.

3. podoba, kip(ec): f. fictilis Ci. glinena podoba, novis facile signatur cera figuris O., aliquot figuras exprimere Petr., figurae impressae Suet., ligneolae hominum figurae Ap.; occ.
a) prikazen, pojav, senca (umrlih): cum saepe figuras contuimur miras simulacraque luce carentum Lucr., morte obitā qualis fama est volitare figuras V.
b) (v pl.) atomske oblike, atomska telesca: tenues figurae, volubiles parvaeque figurae Lucr., effingere … illas Epicuri figuras Q.
c) kot fil. t. t. (= gr. ἰδέα) (pra)vzor: Sen. ph. (Ep. 67, 7).

fireworks [fáiəwə:ks] samostalnik
množina umetni ogenj, ognjemet
figurativno duhovitost

frisette [frizét] samostalnik
umetni kodrčki