Franja

umetelnost [é] ženski spol (-i …) die Kunst; (spretnost) die Kunstfertigkeit

umetélnost ž vještina (ve-), umješnost (-me-), spretnost

umételnost artistic skill; technical skill

umételnost habileté ženski spol , adresse ženski spol , savoir-faire moški spol , dextérité ženski spol

umételnost (-i) f

1. raffinatezza, eleganza

2. abilità, maestria

3. artificio, artificiosità

umételnost habilidad f ; destreza f

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

art [ar] masculin umetnost; spretnost, veščina, umetelnost, izvedenost

les beaux arts lepe umetnosti
art appliqué uporabna umetnost
arts plastiques upodabljajoče umetnosti
art décoratif du décor intérieur dekorativna umetnost
art culinaire kuharska umetnost
arts décoratifs umetna obrt
arts ménagers izvedenost v uporabi gospodinjskih tehničnih pripomočkov, vešče gospodinjstvo
art militaire, populaire vojna, ljudska umetnost
le septième art filmska umetnost
école féminin des arts et métiers obrtna šola
film masculin d'art umetniški film
œuvre féminin, objet masculin d'art umetnina
il a l'art d'ennuyer tout le monde on ima dar, zna vse dolgočasiti

artificio m (pl. -ci)

1. umetelnost, umetnija; spretnost

2. pren. izumetničenost, nenaravnost, afektiranost:
parlare con artificio govoriti afektirano

3. vžigalo, eksplozivna naprava:
artifici d'illuminazione svetlobne rakete
fuochi d'artificio ognjemet

artificio moški spol umetelnost, umetnija; zvijača

artificio de fuego umetni ogenj

artifíciu -i n

1. umetelnost, umetnija

2. vžigalo
□ foc de artificii ognjemet

artifizio m (pl. -zi)

1. umetelnost, umetnija; spretnost

2. pren. izumetničenost, afektiranost, nenaravnost

3. vžigalo, eksplozivna naprava

fabrica -ae, f (faber)

I.

1. (sc. ars) umetnost, rokodelstvo, ki ga opravlja kak faber, poseb. gradbeništvo, stavbarstvo: fabrica aeraria, ferrea Pl., pictura et fabrica ceteraeque artes Ci., ars fabrica Paul. (Dig.) tesarstvo.

2. pren. (kakor τέχνη) umetni obrat, kovarstvo: Amm., fabricam apparare Pl., fingere aliquam fabricam Ter.

— II. izvrševanje kake umetnosti, ukvarjanje z njo

1. splošno: fabrica aerariae artis Iust.; poseb. praktično izvrševanje stavbarstva, praksa (naspr. teoretično stavbarstvo, teorija): Vitr. (1, 1).

2. meton. način obdelovanja = umetno obdelovanje, umetelnost, spretnost: fabrica aeris et ferri Ci., materia quid iuvaret, nisi consectionis eius fabricam haberemus Ci. ko bi je ne znali obdelovati, fanum sollerti fabricā structum Ap.

3. pren.
a) umetna tvorba, umetni sestav (ustroj): Lact., fabrica membrorum Ci.
b) stvar = človek: Prud.

— III. delavnica: P. Veg., exadversum est fabrica Ter., qui (Volcanus) Lemni fabricae fertur praefuisse Ci.

girigōgolo m zavojek, vitica, okrasek, umetelnost, čirečare:
discorso fatto di girigogoli pren. zavito govorjenje

industria ženski spol marljivost, prizadevnost; spretnost; industrija, obrt, rokodelstvo; umetelnost, veščina, iznajdljivost, zvijača, pretkanost, prebrisanost, zvitost

industria algodonera bombažna industrija
industria cervecera pivovarstvo
industria lanera volnena industrija
industria nacional, industria del país domača industrija
caballero de (la) industria srečolovec, eleganten slepar
de industria marljivo, namenoma, nalašč
industrias químicas kemična industrija

Kunst, die, (-, Künste) umetnost; (Können) veščina; (Geschick) spretnost, umetelnost; nach allen Regeln der Kunst po vseh pravilih umetnosti; mit seiner Kunst zu Ende sein ne več vedeti naprej; das ist keine Kunst to ni nobena umetnost; bildende Kunst upodabljajoča/likovna umetnost; angewandte Kunst uporabna umetnost; die Schwarze Kunst črna magija; eine brotlose Kunst figurativ slabo plačan poklic; an jemandem seine Kunst versuchen preizkušati svoj vpliv na (koga)

sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.

vještìna ž (ijek.), veštìna ž (ek.) izvedenost, spretnost, umetelnost: vještina pčela u građenju saća; vještina jahanja, mačevanja, pisanja

māgnificentia -ae, f (māgnificus)

1. velikosrčnost, velikodušnost, velikosrčno mišljenje, velikosrčna miselnost: capessentibus rem publicam magnificentia adhibenda est Ci.

2. velik značaj (ki ga kaže umetnik v svojih delih), umetniška veličina, velika umetelnost: Plin.

3. bahaštvo, „velikoustnost“, širokoustenje, pretirana vznesenost v govoru, „visokoslovje“, patos, patetičnost (gr. μεγαλοπρέπεια) v dobrem in slabem pomenu: Ter., Q., composita in magnificentiam (naduto, bahavo) oratio T., virtutem non verborum magnificentiā metimur Ci.

4. veličastna oprema, sijajna oprava, veličastnost, veličastje, kras(ota), lepota, razkošje, sijaj(nost), dragocenost, želja (teženje) za razkošjem, krasoljubje: Suet., Vell., ludorum Ci., Iust., epularum, funerum, villarum Ci., publicorum operum L., liberalitatis Ci., spiritūs Q. vznesenost duha, zanos, duševni polet, odit populus Romanus privatam luxuriam, publicam magnificentiam diligit Ci.

πάλαισμα, ατος, τό (παλαίω) 1. borjenje, boj, borba, tekma. 2. pren. spretnost, umetelnost, umetni obrat ali kretanje (pri borjenju), zvijača δεινόν; τὸ καλῶς ἔχον πόλει πάλαισμα trudapolno prizadevanje, ki je mestu v korist.