Franja

uklanja|ti se (-m) ukloniti sich (jemandem) unterordnen, sich unterwerfen, sich beugen, pogovorno: sich ducken; tehnika knicken

uklánjati se -am se nedov., кори́тися -рю́ся недок.

curvare

A) v. tr. (pres. curvo) upogniti, upogibati; kriviti; uviti:
curvare una sbarra di ferro uviti železno palico
curvare la fronte pren. ubogati
curvare la schiena pren. ukloniti se

B) v. intr. zaviti:
l'auto ha curvato di colpo avto je nenadoma zavil
la strada curva a destra cesta zavija v desno

C) ➞ curvarsi v. rifl. (pres. mi curvo)

1. skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; pren. ukloniti, uklanjati se:
curvarsi davanti al sopruso kloniti pred nasiljem

2. skriviti se:
con la vecchiaia si è curvato zaradi starosti se je upognil, skrivil

inchinare

A) v. tr. (pres. inchino) upogniti, upogibati; skloniti, sklanjati:
inchinare la testa skloniti glavo; pokoriti se

B) ➞ inchinarsi v. rifl. (pres. mi inchino)

1. pokloniti, poklanjati se (tudi pren.)

2. vdati, vdajati se; ukloniti, uklanjati se

izogíbati se -am i -ljem se
1. kloniti se: izogibati se nevarnosti, slabe družbe
2. izbjegavati: izogibati se prepirom; ona se me izogiba
ona me izbjegava (-beg-)
3. bježati (bež-) od: izogibati se dela
4. uklanjati se, ugibati se: se ljudem na cesti; izogibaj se desno
ugibaj se desno

ogíbati se -am se
1. ugibati se, sklanjati se, uklanjati se: ogibati se avtomobilov, pešcem
2. izbjegavati, izbegavati: izogibala sta se drug drugega, drug drugemu
3. bježati, bežati od: ogibati se dolžnosti, obveznosti
4. kloniti se: ogibati se nevarnosti, alkoholnih pijač
5. manuti se: ogibaj se te razvade, dragi moj

piegare

A) v. tr. (pres. piēgo)

1. upogniti, upogibati; kriviti; pripogniti, pripogibati; zganiti:
piegare una sbarra di ferro ukriviti železno palico
piegare un foglio in due prepogniti list

2. pren. ukloniti; premagati:
piegare l'avversario premagati nasprotnika

B) v. intr. zaviti, zavijati:
la strada piega a destra cesta zavije na desno

C) ➞ piegarsi v. rifl. (pres. mi piēgo)

1. upogniti, upogibati se; pripogniti, pripogibati se

2. ukloniti, uklanjati se; vdati, vdajati se:
piegarsi all'altrui volere ukloniti se tuji volji

ubbidire

A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)

1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo

2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti

B) v. intr.

1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg

2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal

3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku

4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi

5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo

кори́тися -рю́ся недок., pokorávati se -am se nedov., uklánjati se -am se nedov.

beulen: sich beulen biti izbočen, razvlečen; Technik uklanjati se

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

uklánjati (-am) | ukloníti (uklónim)

A) imperf., perf.

1. (pripogibati, pripogniti) curvare; chinare:
uklanjati glavo chinare il capo

2. pren. piegare, sottomettere:
uklanjati razum volji sottomettere la ragione alla volontà
glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil non si è piegato mai (alla violenza, al sopruso)

B) uklánjati se (-am se) | ukloníti se (uklónem se) imperf., perf. refl.

1. piegarsi, sottomettersi, soggiacere:
uklanjati se sili piegarsi alla violenza

2. star. inchinarsi, chinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. svetloba, zvok se ukloni la luce, il suono deviano

ukloniti se (uklónim se) uklanjati se sich (jemandem) unterordnen, unterwerfen; ukazom, predpisom: sich (jemandem/ einer Sache) fügen; ukazu, sili: sich beugen