Franja

ukazoval|en (-na, -no) befehlend, ton: gebieterisch; Kommando-, Befehls- (ton der Kommandoton, die Kommandostimme, der Befehlston)

ukazoválen imperious; dictatorial

ukazoválen impérieux, autoritaire; impératif

ukazoválen (-lna -o) adj. imperioso; dittatorio

ukazoválen -lna -o zapovjednički (-ve-): z -im glasom kaj reči

ukazoválen imperioso; autoritario ; fam mandón, -ona

autoritaire [-ritɛr] adjectif oblasten, samovoljen, ukazovalen, avtoritaren; masculin oblastnež

régime masculin autoritaire avtoritativen režim
homme masculin, caractère masculin autoritaire oblasten človek, značaj

autoritár -ă (-i, -e) adj.

1. oblasten, ukazovalen

2. samovoljen, avtoritaren

befehlerisch ukazovalen

befehlshaberisch Ton: ukazovalen

dictatorial, e, aux [-tɔrjal, rjo] adjectif diktatorski; figuré ukazovalen

pouvoirs masculin pluriel dictatoriaux diktatorska oblast
régime masculin dictatorial diktatorski režim
ton masculin dictatorial ukazovalen ton

dittatoriale agg. diktatorski; pren. ukazovalen; samovoljen, nasilen, tiranski

gebieterisch ukazovalen

imperative [impérətiv]

1. pridevnik (imperatively prislov)
ukazovalen, oblasten; nujen, obvezen
slovnica velelen

2. samostalnik
slovnica velelnik, imperativ; nuja, obveza

imperativo

A) agg.

1. velelen, ukazovalen, zapovedovalen; zapoveden; jezik velelniški:
modo imperativo velelni naklon
norme imperative pravo zapovedne norme

2. ekst. oster, strog:
tono imperativo oster ton

B) m

1. jezik velelnik, imperativ

2. filoz. imperativ; ukaz, zapoved:
imperativo categorico kategorični imperativ

imperatorial [imperətɔ́:riəl] pridevnik (imperatorially prislov)
imperatorski, cesarski; ukazovalen

impérieux, euse [-rjö, z] adjectif gospodovalen, oblasten, ukazovalen; nujen, nevdržljiv, neizbežen

besoin masculin impérieux nujna potreba

imperioso agg.

1. ukazovalen; odločen, oster

2. nepremagljiv, neogiben:
bisogno imperioso neogibna potreba

imperiōsus 3, adv. -ē (imperium)

1. zapovedujoč, gospodujoč, vladajoč, mogočen: urbes magnae et imperiosae Enn. ap. Ci., quis nam igitur liber? sapiens, sibi qui imperiosus! H., sui imperiosus Plin., virga i. O. = fasces.

2. ukazovalen, zapovedljiv, gospodovalen, oblasten, trd, trinoški, nasilen, despotski: L. Lamiam consul imperiosus ex urbe exire iussit Ci., haec imperiosa dictatura L., familiā imperiosissimā et superbissimā L., nimis imp. philosophus Ci., non severe neque imperiose praecipere Gell., carmina imp. Lucan. čarodejne besede, zagovor; pesn.: imp. aequor H. divje. Kot priimek: T. Manlius Imperiosus (in Imperiossus) Tit Manlij Oblastni: Ci., L.; prim. preg.: Manliana imperia.

imperious [impíəriəs] pridevnik (imperiously prislov)
ukazovalen, oblasten, gospodovalen; prevzeten; nujen