Franja

ugovarja|ti (-m) komu (jemandem) widersprechen; čemu: (einer Sache) widersprechen, v pogovoru: einwenden (gegen), s protiargumentom: (etwas) dagegensetzen, dagegenhalten; formalno: Einspruch erheben (gegen), pravo Widerspruch einlegen; (nasprotovati) (einer Sache, jemandem) opponieren, s protipredlogom: kontern (mit)

ugovárjati to object, to make an objection; to contradict; to gainsay; to raise objections; to protest

ugovárjati čemu to make (ali to raise) objections to something; (nazaj odgovarjati) to talk back
ne ugovárjati to have no objections
nimamo kaj ugovárjati, da on odpotuje v X. we have no objection to his leaving for X.
ugovarjal je mojemu nasvetu he protested against my advice

ugovárjati objecter, faire (ali opposer) des objections, s'opposer à, former opposition à, protester contre, contredire, contrarier quelqu'un, contester quelque chose

ugovárjati (-am) imperf. contestare, contraddire, eccepire, obiettare, opporre, protestare:
ugovarjati vladni politiki contestare la politica del governo
ugovarjati sklepu protestare contro, obiettare alla decisione

ugovárjati -am prigovarati, proturječiti, protivrječiti (-re-), protivsloviti, oponirati: ugovarjati govorniku, trditvam; v tem mu vsi ugovarjajo

ugovárjati contradecir; hacer objeciones, objetar (a); poner reparos (a); replicar; oponerse (a); formular protestas contra

temu se ne da ugovarjati nada hay que decir contra eso; nada hay que objetar

ugovárjati -am nedov., запере́чувати -чую недок.

ugovárjati -am nedov. a obiecta, a contra, a riposta, a contrazice

ambigō -ere (-) (-) (ambi in agere = z dveh strani ali na dve strani gnati; le pren.)

I. intr.

1. dvomiti, ne prav vedeti, pomišljati si, omahovati: z ACI ali inf.: (Alexandrum) regnum Asiae occupaturum haud ambigere Cu., ne quis ambigat cuncta regno viliora habere T.; z odvisnim vprašanjem: ambigens Nero, quonam modo ingenia notescerent T., quaenam post Augustum militiae condicio, ambigentes T. v mučni negotovosti; z de: Plin., Q., in hac causa, de qua tu ambigis Gell., ambigebant de illis (o tem), quidnam fieret Vulg.

2. pregovarjati se (posebno pred sodiščem), prepirati se, pravdo imeti: vicini nostri hic ambigunt de finibus Ter., cum de vero ambigetur, quod quaeri coniecturā solet Ci., id, de quo verbis ambigebatur L., speculatori de parte finium cum vicino ambigenti T., ambigant agnati cum eo, qui heres est Ci., ut inter eos, qui ambigunt, conveniat Ci. prepirajoče se stranke, si de hereditate nihil ambigitur Ci., ambigendi causa Ci. sporna točka; pren.: ambigere de regno L., regni certamine ambigebant fratres L. —

II. trans. (po)dvomiti o čem, oporekati čemu, ugovarjati čemu, pregovarjati se, prepirati se, klas. le v pass., pogosto = dvomljiv biti, sporen biti; act.: z odvisnim vprašanjem: haud ambigam,... hicine fuerit Ascanius an maior quam hic L. nočem se prepirati, nočem razsojati; v pass.: ambigitur quid enim? H. o čem pa je prepir? ex contrariis scriptis si quid ambigitur Ci., in iure, quod ambigitur inter peritissimos Ci., temporis aeterni, non unius horae ambigitur status Lucr. gre za večni čas, ne za..., omnis res eandem habet naturam ambigendi Ci. pri spornem razgovoru je treba o vsaki stvari vselej razpravljati na isti način; z ACI: aspici aliquando in Aegypto eam volucrem non ambigitur T.; z odvisnim vprašanjem: id cum inter omnes constet, eo magis miror ambigi, quanam Hannibal Alpes transierit L., ambigitur quoties, uter utro sit prior H., in quo (genere) quale sit quid ambigitur Ci.; redko s quin: neque ambigitur, quin Brutus... id facturus fuerit L. — Od tod adv. pt. pr. ambigenter neodločno, omahujoč, brez trdnega sklepa: Hier.

apporre^* v. tr. (pres. appongo)

1. pristaviti, dodati:
apporre una nota dodati opombo
apporre la firma podpisati

2. pripisati, šteti:
apporre qcs. a lode šteti v čast
apporre una colpa obdolžiti

3. redko ugovarjati, oporekati

be against neprehodni glagol
biti proti, upirati se, ugovarjati; škodovati

contestá contést vt.

1. ugovarjati, oporekati, zavračati

2. izpodbijati

contestare

A) v. tr. (pres. contēsto)

1. pravo izpodbijati (tudi pren.)

2. oporekati, ugovarjati; zavreči, zavračati:
contestare la politica del governo zavračati vladno politiko

B) v. intr. oporekati; protestirati

contester [kɔ̃tɛste] verbe transitif, verbe intransitif spodbijati; ugovarjati, tajiti, zanikati

contester le droit à quelqu'un komu spodbijati, oporekati pravico
contester la vérité d'une nouvelle zanikati resničnost kake novice
il aime contester on rad ugovarja
je ne conteste pas qu'il réussira ne trdim, da ne bo uspel

contraddire^*

A) v. tr., v. intr. (pres. contraddico)

1. ugovarjati, oporekati

2. nasprotovati

B) ➞ contraddirsi v. rifl. (pres. mi contraddico) biti si v protislovju

contradecir* (glej decir) ugovarjati, oporekati, nasprotovati

contradecirse nasprotovati si

contrādīcō -ere -dīxī (—) (iuxtapositio; pogosto se piše narazen) oporekati, prirekati, ugovarjati, prigovarjati: contradicentibus inimicis C., adversarii non audebunt contra dicere Ci.; z dat. personae ali rei (kakor v sl.): pater ei contradicit Q., c. legibus Q., iuveni Suet., solitum se etiam Thraseae contradicere T., cum … plures tantum sententiis aliorum contradicerent T.; v pass.: preces erant, sed quibus contradici non posset T., contradicitur alicui rei Dig.; s finalnim stavkom: ne Fabius solus ad bellum mitteretur, contradixit Aur.; za nikalnico s quin: nec contradici, quin … amicitia de integro reconcilietur L. niti (da) ni ugovarjanje tako, da bi vendar ne …

contradict [kɔntrədíkt] prehodni glagol (to)
ugovarjati, ne se strinjati, nasprotovati (si); spodbijati, ovreči

contraindicate [kɔntrəíndikeit] prehodni glagol
ugovarjati, kontraindicirati

contraponer* (glej poner) nasproti postaviti, primerjati; ugovarjati, očitati

contraponerse upreti se