Franja

udriha|ti (-m)

1. po kom: einschlagen (auf), heftig schlagen

2. figurativno po kom/čem, čez koga/kaj: schimpfen auf (jemanden/etwas)
udrihati čez vlado gegen die Regierung schimpfen

udríhati to beat soundly; to cudgel; (tepsti) to thrash; (z nožem) to slash; (z besedami) to inveigh

udríhati donner (ali porter, familiarno flanquer) des coups à quelqu'un, rosser, cogner quelqu'un, rouer de coups, battre quelqu'un comme plâtre ; figurativno injurier quelqu'un, invectiver contre quelqu'un, se répandre en injures contre quelqu'un

udríhati (-am) | udríhniti (-em) imperf., perf.

1. menar colpi (a), bastonare, picchiare

2. pren.
udrihati, udrihniti čez, po inveire, scagliarsi contro

udríhati -am ekspr. svom snagom udarati, tući, mlatiti: udrihati koga, po kom

udríhati dar golpes (po sobre) ; golpear (po čem a/c) ; (pretepati) pegar

udrihati čez koga (fig) injuriar a alg

dépati dêpām udarjati, udrihati: depati nekoga, po nekome; depati po čovjeku kao po pustini

grúhati grûhām
I.
1. grmeti: topovi gruhaju
2. pokati: ispred rovova gruhaju bombe
3. tolči, udrihati: gruhati pesnicama koga po leđima; valovi gruhaju o brijeg
4. tolči po klasu, robkati: gruhati kukuruz
5. ekspr. guliti se, brez pameti se učiti
6. hlastno jesti
7. liti: kiša gruha
II. gruhati se tolči se: gruhati se u prsa

grúvati gruvam
I.
1. grmeti: topovi gruvaju
2. pokati: ispred rovova gruvaju bombe
3. tolči, udrihati: gruvati koga pesnicom po ledima; valovi gruvaju o brijeg
4. tolči po klasu, robkati: gruvati kukuruz
5. ekspr. guliti se, brez pameti se učiti: on je jednako sjedio za knjigom i s voljom gruvao
6. liti: kiša gruva iz mojih očiju
II. gruvati se tolči se: gruvati se u prsa

krížati krîžām
I.
1. rezati na režnje, rezine: krastavce, kruh, dinje
2. križati: križati višnju sa sremzom, magaricu s konjem; križati kome put
3. križariti: križati ulicama; zarobljenici sviju narodnosti križaju našu lijepu zemlju
4. ekspr. motati se: crne slutnje križale su njezinom uznemirenom dušom
5. prečrtavati: predsjednik je većinu štetnih odredbi križao
6. rezati: duhan, duvan
7. ekspr. udrihati, ralatiti: batinom po kom, po čijim ledima
II. križati se
1. križati se: križati desnom rukom; munje su se križale nebom; ljubav i mržnja križaju se u tvojoj glavi; naši se interesi križaju
2. iti v razne smeri: najposlije smo se križali

odàdirati -rēm
1. odtrgovati: odadirati meso od tijela
2. odirati: odadirati mušterije; ne puštaj se od njega odadirati
3. ekspr. udrihati
4. krepke spuščati

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

возить voziti; vleči, vlačiti; udrihati;
возить воду на ком obremenjevati koga s trdim delom;
в. себя по верхней губе brisati se po gornji ustnici;

slog [slɔg]

1. samostalnik
silovit udarec (na slepo); naporno delo

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
močno udariti (na slepo), močno suniti (žogo); udrihati na levo in desno, lopniti (koga), premlatiti
figurativno uporno, trdovratno delati

to slog away trdo delati, mučiti se (at s, pri)

strike out prehodni glagol
prečrtati; izzvati; izmisliti (delati, kovati) načrte
figurativno kreniti (po poti)
neprehodni glagol
udrihati okoli sebe, delati močne zamahe; plavati (for proti)
skočiti iz; udariti (at, on na)

to strike out a new fashion vpeljati novo modo
to strike out a line of action postaviti smernice za delo
to strike out a line for oneself iti svojo pot, biti originalen
to strike out a plan snovati načrt
to strike out an untrodden path figurativno iti po novih (neshojenih) poteh
to strike out into a new course of life dati novo smer svojemu življenju

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

fōrte

A) agg.

1. močen, krepek, silen:
è forte come un toro močen je kot bik
dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
forte volontà močna volja
essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
uno Stato forte močna država
un forte scapaccione močna klofuta

2. učinkovit:
rimedio forte učinkovito zdravilo

3. velik, hud:
una forte somma velika vsota
è un forte bevitore hud pivec je

4. težak, mučen, neprijeten:
parole forti težke besede
è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

B) avv.

1. močno, hudo:
picchiare forte močno udrihati
è arrabbiato forte hudo je jezen

2. hitro:
camminare forte hitro hoditi

3. glasno:
parlare forte glasno govoriti

4. veliko:
mangiare forte veliko jesti
giocare forte igrati za velike vsote

C) m

1. trdnjava, utrdba

2. moč, vrlina:
la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

3. jedro:
il forte dell'esercito jedro vojske
nel forte della mischia v najhujšem metežu

furibondo agg. besen, srdit:
era furibondo per l'accaduto bil je besen zaradi dogodka
menare colpi furibondi srdito udrihati
appetito furibondo šalj. volčji tek

môčno | močnó adv.

1. forte, fortemente; fittamente:
srce mu močno bije il cuore gli batte forte
močno udrihati picchiare forte
močno dežuje piove fortemente, a dirotto

2. pren. molto, oltremodo:
močno vesel allegrissimo
močno nagnjen spiovente
močno oslabel stremato
močno otekel stragonfio
močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
trg. močno znižan stracciato (prezzo)
močno potegniti strattonare
močno prizadeti scioccare
močno se utruditi straccarsi
močno snežiti nevischiare
močno stisniti attanagliare
močno stresti squassare
močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
močno (za)želeti smaniare

schimpfen zmerjati (mit koga); schimpfen auf figurativ udrihati po; schimpfen gegen/über zabavljati čez (koga, kaj); ironisch sich (Fachmann) schimpfen po krivem se imeti za (strokovnjaka)