Franja

udela|ti [é] (-m) tehnika zurichten; agronomija in vrtnarstvo verbessern

udélati (-am) | udelávati (-am)

A) perf., imperf.

1. accomodare, aggiustare; spianare, consolidare, regolare
udelati pot aggiustare il sentiero
udelati njivo spianare, regolare il campo

2. star. dilaniare; conciare:
divji prašič ga je močno udelal un cinghiale lo ha conciato proprio bene

B) udélati se (-am se) perf. refl.

1. irrobustirsi, rafforzarsi

2. aggiustarsi

udélati -am
I.
1. učiniti, uštaviti: udelati kožo
2. pretvoriti u obradivu zemlju: iz puščave udelati njivo
3. v. nadelati: udelati cesto
II. udelati se
1. provedriti se: vreme se udela
2. utrošiti se pri obradi: nekaj blaga se udela

udela|ti se [é] (- se)

1. zemlja, gnoj: ausreifen

2. durch Bearbeitung [verlorengehen] verloren gehen

īn-sequor -sequī -secūtus sum

1. (takoj, neposredno za kom) slediti, zasledovati ga, za petami biti komu,
a) (v prostoru) abs.: Val. Fl., proximus huic longo sed proximus intervallo insequitur Salius V., insequitur acies ornata L., verba insequentia Ci., vestigiis (abl.) insecutus T.; z acc.: agmen Cu., insecutae Orphea silvae H.; pesn.: insequitur fugientem lumine pinum O. sledi ji z očmi = gleda za njo.
b) časovno: nox insecuta est Ph., diei insequentis pars L. polovica naslednjega dne, anno insequente L., insequentibus consulibus L. v prihodnjem konzulatskem letu, tempus, dies, annus insequens L., Suet., Vell., Plin., Q., Hirt., nocte insequenti Hirt.; o dogodkih v času: slediti, nastopiti (nastopati): bellum Octavianum insecutum est Ci., insequitur clamorque virûm stridorque rudentum V., insequitur somnus Cu., te mea aetas insequitur V. jaz bom kmalu v ravni vrsti s teboj, kmalu bova vrstnika, mors eum insecuta est Ci., smrt ga je dohitela, casus insequitur V., languor i. Lucr., tanto periculo malum maius insequitur Ap., cineres atque ossa alicuius i. V., epistula Epicuri Stilbonem i. Sen. ph., postremam litteram detrahebant, nisi vocalis insequebatur Ci.; subst. n. pl. pt. pr.: ex prioribus geometria probat insequentia Q.

2. occ. (sovražno) komu slediti, zasledovati, preganjati, dreviti koga, dreviti se za kom, pritisniti (pritiskati) za kom: tu illum in foro gladio insecutus es Ci., sic insequar fugientem Ci., i. cedentem C.; poseb. kot voj. t. t.: pars cedere, alii insequi S., cupidius novissimum agmen insecuti (sunt) C., hostem i. S., L., Cu., hunc A. Hirtii exercitus insecutus est Ci.; pren. o različnem napadanju = napasti (napadati), pestiti, privi(ja)ti, pritisniti (pritiskati) na koga, potisniti (potiskati) koga, udela(va)ti koga: accusatorem urgebo atque insequar Ci., Antonii familiares insequebantur N., ut eos irato animo ac litteris insequebatur Ci., aliquem bello insequi V., vindicis ora … insequitur manibus O. (po)lotiti se, udariti po … , saxum morsibus O. gristi po … , aliquem clamore et minis Ci. s kričanjem in grožnjami, questibus Val. Fl.; metaf. (z besedami) preganjati = grajati, zasramovati, rogati se komu: vitae eius turpidinem non insequebantur Ci., amplissimum quemque … irridendo Ci., vitia orationis Q., dissimiles Plin. iun., saevis dictis Val. Fl.

3. metaf. (delo) nadaljevati, vztrajati, ostajati pri čem: pergam atque insequar longius Ci. (v svoji razpravi), non te insequor ut erudiam Ci. ni moj namen; pesn.: semine iacto protinus arva insequi V. vztrajno gojiti (obdelovati); z inf.: convellere vimen insequor V. poskusim tudi odtrgati.

izráditi ìzrādīm
I.
1. izdelati: izraditi zadaću, po narudžbi, majstorski; izraditi sliku u ulju
2. narediti: jezikom nećete ništa izraditi; sve to njegova luda pamet izradi
3. izposlovati, oskrbeti, dobiti: izraditi komu mjesto u fabrici, u zadruzi, kod zadruge
4. prislužiti z delom: izraditi koji groš za šaku soli
II. izraditi se
1. izdelati se: on se več izradio, ne može više da radi
2. izuriti se v delu, udelati se: on se tek sada izradio

udelava|ti (-m) udelati zurichten (tudi figurativno)

udelávati (-am) imperf. glej udelati | udelavati

udelováti (-újem) imperf. glej udelati | udelavati