Franja

udor [ô] moški spol (-a …) der Einbruch, der Einsturz
medicina udor krvi der Blutsturz

udòr

udòr krvi haemorrhage
zemeljski udòr landslide, landslip

udòr effondrement moški spol , affaissement moški spol , éboulement moški spol , dépression ženski spol

udor krvi vomissement moški spol de sang, hématémése ženski spol, hémorragie ženski spol (foudroyante)
zemeljski udor éboulement moški spol (ali glissement moški spol) de terrain

udòr (-ôra) m

1. sprofondamento, affossamento, cedimento

2. avvallamento

udòr -ôra m
1. ulegnuće, ugnuće: udor zemlje
2. udor krvi hemoragija, jak izljev krvi, krvoliptenje

udòr hundimiento m ; depresión f

udor krvi vómito m de sangre, hematemesis f
zemeljski udor hundimiento m de tierra

affossamento m izkop jarka; ugreznina, udor:
l'affossamento del terreno udor zemljišča

Bruch¹, der, (-/e/s, Brüche)

1. zlom (auch von Knochen), Technik prelom, lom, (Bruchstelle) prelom, von Stoffen, Bändern (tudi Medizin): pretrg, im Deich: prebitje, udor, Bergbau zrušek; im Papierbogen: pregib, an der Hose: guba, figurativ prekinitev, eines Vertrages: kršitev, (Zerwürfnis) razkol

2. Mathematik ulomek (gemeiner pravi, unechter, uneigentlicher nepravi, ungleichnamige Brüche ulomki z različnimi imenovalci)

3. Medizin (Darmbruch) kila (eingeklemmt vkleščen)

4. Papiereinheit: tretjina pole

5. Jagd zadnji grižljaj zu Bruch gehen razbiti se, (zerfallen) razpasti; etwas zu Bruch fahren/fliegen razbiti

cave¹ [keiv] samostalnik
votlina, jama; politična frakcija
tehnično strojarska kad
ameriško udor, usad

chasma -atis, n (gr. χάσμα) odprtina,

1. zemlje = zemeljski usad, udor: Sen. ph., Icti.

2. nebá: Sen. ph., Plin.

croulement [krulmɑ̃] masculin zrušenje, sesutje, udor

desplome moški spol razpad, zrušenje, udor

Einbruch, der, vdor; porušitev, porušenje; udor; in ein Haus, eine Wohnung: vlom; ([Mißerfolg] Misserfolg) neuspeh, finanziell: upad, izguba; bei Einbruch der Dunkelheit/Nacht ko pade mrak/noč

Einsturz, der, vdor, udor; eines Hauses: porušitev, zrušenje; von Preisen: velik padec (cene)

flache [flaš] féminin razpoka v skali; udor, kotanja (v asfaltu); top rob

forra f prepad, brezno, udor; globel, soteska

lābēs -is, f (lābī)

I. abstr.

1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.

2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci. —

II. konkr. padec = kar pade na kaj

1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.

2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.

Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930).

lābīna -ae, f (lābī) udrtina, udor(ina): Aug., Isid.

landslide [lǽndslaid] samostalnik
udor
figurativno velika volilna zmaga

landslip [lǽndslip] samostalnik
udor, usad