Franja

udarjanj|e srednji spol (-a …) das Schlagen, Hauen
tehnika udarjanja die Schlagtechnik

udárjanje coup moški spol , heurt moški spol , frappement moški spol , (srca) battement moški spol , pulsation ženski spol , palpitation ženski spol , (valov) déferlement moški spol

udárjanje (-a) n il battere, il picchiare; colpi, battiti, percussione

udárjanje s udaranje

udárjanje golpeo m ; (motorja) detonación f ; (srca) latido m , palpitactón f ; (žile) pulsación f ; (ure, zvona) campanada f

afflīctus (adflīctus) -ūs, m (afflīgere, adflīgere) udarjanje, zadevanje ob kaj: nubium Ap.

allīsiō (adlīsiō) -ōnis, f (al-, adlīdere) udarjanje ob kaj, zadevanje: manuum Vulg. vitje rok.

applausus -ūs, m (applaudere) udarjanje: Stat.

battement [batmɑ̃] masculin bitje, udarjanje, trkanje; utrip(anje); časovni presledek

battement de mains ploskanje
battement du cœur, du pouls utrip srca žile
battement d'ailes plahutanje s krili
avoir des battements de cœur čutiti, da srce močneje bije
j'ai un battement de cinq minutes pour changer de train pet minut imam časa, časovnega presledka, da prestopim na drug vlak

battimento m

1. udarjanje, utripanje

2. fiz. aperiodno nihanje

3. avto pokanje (v motorju zaradi slabega vžiga)

batting [bǽtiŋ] samostalnik
vata za prešite odeje; udarjanje (kriket)

battitura f

1. udarjanje, udarec:
battitura a macchina, battitura tipkanje

2. mlačev, mlatev

búbānje s
1. udarjanje
2. bobnanje
3. guljenje
4. gobezdanje
5. razglašanje
6. dial. žrtje

caesiō -ōnis, f (caedere)

1. posek, obrezovanje, trebljenje: altera castaneae caesio Col.

2. bitje, udarjanje, ranjevanje, ubijanje: Tert.

cognement [kɔnjəmɑ̃] masculin udarjanje (motorja)

collīsiō -ōnis, f (collīdere) trčenje, trk, udarjanje, udar, zadevanje stvari ob stvar, pretres: Marc., Vulg., assidua Amm., c. abiecti partus Iust.; pren. (gram.) kolizija, izpah samoglasnika ali zloga: Marc., Serv., Prisc.

cōnflīctātiō -ōnis, f (cōnflīctāre)

1. udarjanje stvari druge ob drugo: conflictationibus debilitari Ap.

2. occ.
a) suvanje in prerivanje (gnetenje) v gledališču za prostor: Q.
b) α) sovražni prijem, spopad v bitki: Gell. β) pren. spopad z besedami, prepir, spor: Aug., Vulg.

3. nadloga, mučenje, muka: Cypr.

cōnflīctiō -ōnis, f (cōnflīgere)

1. udarjanje stvari druge ob drugo, trčenje, trk: duorum inter se corporum Q., dentium Cael.

2. occ.
a) sovražni prijem, spopad: magna totius exercitus c. Gell.
b) pren. besedni boj, prepir, spor, navzkrižnost: c. cum adversario Ci., causarum Ci., Q., rerum contrariarum Ci.

cōnflīctus -ūs, m (cōnflīgere)

1. udarjanje stvari druge ob drugo, trčenje, trk; le v abl. sg.: lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., conflictu corporum (v boju) Ci., nubium Ci., parmarum Sil.; pren. stiska, sila: nullo fatali incommodi conflictu urgeri Gell.

2. occ. sovražni prijem, spopad, boj (v sg. in pl. v vseh sklonih): Vop. idr. pozni pisci; pren.: M.

il-līsiō (in-līsiō) -ōnis, f (illīdere) udarjanje, zadevanje, butanje: scopulorum illisiones Hier., ill. dentium atque stridor Cael.