Franja

Zadetki iskanja

  • ùbogī -ōga ubožec: dom za uboge ubožnica
  • bògačkī -ā -ō ubogi
  • sînjī -ā -ē
    1. sinji: -e nebo, more
    2. ekspr. težek: sinji teret
    3. rahlo siv: -a kosa
    4. temen, črn: sinji mrak
    5. nesrečni, ubogi: djeca su mu sinji siročići; -a kukavica nesrečnica; sinji kukavac nesrečnik, ubožec
  • vèsēlnīčkī -ā -ō ubogi, nesrečni: nekada je vojnik bosanski mukotrpno živeo, živio, služeći austrijskoga cara u dalekim, tuđim, veselničkim zemljama
  • creatura f

    1. bitje; stvor:
    creature umane človeštvo, ljudje

    2. otrok, dete:
    povera creatura! ubogi otrok!

    3. pren. ljubljenček; varovanec; kreatura
  • de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

    nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
    de ello se desprende iz tega sledi
    la ciudad de Berlin mesto Berlin
    el mes de mayo mesec maj
    máquina de coser šivalni stroj
    de este lado s te strani
    de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
    de día podnevi
    de noche ponoči
    de verano poleti
    de mucho atrás že dolgo
    de vez en cuando včasih, tu pa tam
    no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
    anillo de oro zlat prstan
    ocuparse de baviti se z
    llorar de gozo jokati od veselja
    morir de sed umreti od žeje
    padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
    desesperar de obupati nad
    quejarse de pritoževati se nad
    ¡guárdate de mí! čuvaj se me!
    mudarse de casa preseliti se
    cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
    es de rigor nujno je; strogo je predpisano
    colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
    vestido de blanco belo oblačen
    de viva voz ustno
    María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
    de camino na poti
    de memoria na pamet
    de paso obenem, hkrati; mimogrede
    de sobra odvečen
    de repente nenadoma
    estar de pie stati (na nogah)
    de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
    servir de criado biti za služabnika
    trabajar de albañil delati kot zidar
    le hablo de tú tikam ga
    ¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
    ¡pobre de mí! ubogi jaz!
    ¡ay de ti! gorje ti!
    de ti a mí med nama
    de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
    de no ser así drugače, sicer
    acaba de publicarse pravkar izšlo
    has de comprender que moraš razumeti, da
    debo de decir moram reči
    ¿es de creer? je to verjetno?
    a fin de z namenom, da bi
    de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje
  • figliōlo m

    1. sin, sinko:
    il figliol prodigo šalj. izgubljeni sin

    2. fant:
    povero figliolo! ubogi fant!
  • homullus -ī, m (demin. homō iz prvotnega homōn-lus, prim. homunculus) človeček, slaboten —, ubog človek, ubog sin zemlje: Varr., Lucr., hic h. Ci. ta ubogi človeček. Kot rim. priimek Homullus Homúl: Plin. iun.
  • jàz je, moi

    to sem jaz c'est moi
    jaz sam moi-même
    ubogi jaz! pauvre de moi!
  • jàz yo

    tu sem jaz aquí estoy yo
    jaz sem! soy yo
    jaz sam yo mísmo
    jaz nesrečnik! ¡infeliz de mí!
    ubogi jaz! ¡pobre de mí!
    moj drugi jaz mi otro yo
    ves moj jaz todo mi ser
    jaz na tvojem mestu yo que tú
  • ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

    ljudje božji bonnes gens
    dobri ljudje braves gens
    majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
    mladi ljudje les jeunes gens
    pošteni ljudje honnêtes gens
    stari ljudje vieilles gens
    ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
    vsi ljudje tous les gens
    ljudje to pravijo, govorijo on le dit
    kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?
  • me pron.

    1. mene, meni, menoj:
    da me (jaz) sam
    fra me e me pri sebi
    per, secondo me po mojem
    quanto a me kar se mene tiče

    2. jaz:
    povero me! ubogi jaz!, jojmene!
    è bravo quanto me dober je kot jaz
    il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

    3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
    mandamelo pošlji mi ga!
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • pauvre [povrə] adjectif reven, siromašen, ubog, pomilovanja vreden; boren, nezadosten; redek (lasje); masculin revež, siromak, berač

    pauvre écrivain masculin slab pisatelj
    écrivaln pauvre reven, siromašen pisatelj
    pauvre diable, sire, hère ubožec
    les pauvres d'esprit (familier) ubogi na duhu
    pauvre comme job reven kot cerkvena miš
    pauvre de moi! ubogi jaz!
    ne pas dire un pauvre mot niti besedice ne ziniti, dati od sebe
    devenir pauvre osiromašeti
  • pobrecito

    ¡pobrecito! ubogi otrok!
  • skupíti jo to come off badly; (figurativno) to catch a tartar; to get a good lesson; to suffer disaster, death

    ubogi Jurij jo je skupil (= je padel) pri Dunkerque-u poor George bought it at Dunkirk
  • spirit1 [spírit] samostalnik
    duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
    figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
    figurativno življenjska moč, volja
    figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
    množina razpoloženje; veter, sapica

    in (the) spirit v duhu
    out of spirits potrt, deprimiran
    absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
    animal spirit življenjska moč
    astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
    familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
    great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
    high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
    the Holy Spirit cerkev sv. duh
    low spirits potrtost, deprimiranost
    a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
    a mischievous spirit hudoben škrat
    a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
    peace to his departed spirit mir njegovi duši
    the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
    poor spirits pobitost, potrtost
    public spirit smisel za javni blagor
    unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
    the spirit of the law duh zakona
    to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
    he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
    to call up a spirit klicati duhá
    our spirits go up (rise) naša morala se dviga
    he has the spirit of a lion on ima levji pogum
    to keep up one's spirits ne izgubiti poguma
  • ùbog -a -o ubog, reven: ubog u čemu, čime; -a zemlja; -i dom ubožnica; -i davo ubogi hudič
  • ubóg (reven) poor, indigent, needy; (nesrečen) unlucky, ill-fated; figurativno wretched, miserable

    ubóg v duhu poor in spirit
    ubogi jaz! poor me!