Franja

učenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Lernen (na pamet Auswendiglernen)
učenje vožnje die Fahrausbildung, die Fahrschulung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
pripravljenost za učenje der Lernwille, die Lernbereitschaft
… učenja Lern-
(psihologija die Lernpsychologie, uspeh der Lernerfolg, zmožnost die Lernfähigkeit), lern- (željan lernbegierig)
motnja pri učenju die Lernstörung
otrok/oseba s težavami pri učenju der Lernbehinderte ( ein -r)
pedagogika za otroke s težavami pri učenju die Lernbehindertenpädagogik
težave pri učenju die Lernbehinderung
ki ima težave pri učenju lernbehindert, lerngestört
zagnanost pri učenju der Lerneifer

učenj|e² [ê] srednji spol (-a …) drugih ljudi: (poučevanje) das Lehren; služba: das Lehramt

učenj|e³ [ê] srednji spol (-a …) ➞ → nauk

ùčēnje s
1. učenje
2. nauk: ovo učenje se ne slaže s našim pojmovima

učênje study, learning, reading; (vajeništvo) apprenticeship

učênje na pamet learning by heart, learning by rote; (guljenje) žargon cram, swot, grind

učênje étude ženski spol , (obrti) apprentissage moški spol ; (poučevanje) enseignement moški spol , instruction ženski spol

učenje brez učitelja études sans professeur, instruction autodidacte

učênje (-a) n

1. studio; apprendistato:
učenje na pamet studio a memoria
podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio

2. (poučevanje) insegnamento:
dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie

3. dottrina, insegnamento:
zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo

učênje s
1. učenje: učenje je prva dolžnost učenca
2. zanimanje: učenje po programu
zanimanje po rasporedu

učênje estudio m ; (poučevanje) enseñanza f ; (obrti) aprendizaje m

učenje brez učitelja instrucción f autodidáctica

učênje -a s., уче́ння -я с., навча́ння -я с., зау́чування -я с.

učênje -a s învăţătură, studiu

globalno učenje stalna zveza
izobraževanje (izobraževalni pristop) ▸ globális tanulás, holisztikus tanulás

apprendimento m učenje; seznanjanje (z novico)

apprensione f

1. knjižno redko učenje; razumevanje

2. bojazen, strah, skrb:
destare apprensione povzročiti skrbi, vzbuditi strah
stare in apprensione biti v skrbeh

apprentissage [-saž] masculin vajeništvo, učna doba, učenje, uk

école féminin d'apprentissage vajenska šola
entrer en apprentissage stopiti v uk
mettre un garçon en apprentissage chez un menuisier dati fanta v uk pri mizarju
faire l'apprentissage de quelque chose uvajati se v kaj, začeti prakticirati kaj, naučiti se česa
les jeunes nations font l'apprentissage de l'indépendance mladi narodi se uvajajo v neodvisnost

aprendizaje moški spol vajeništvo, učna doba, učenje, uk

poner en aprendizaje v uk dati

dīscentia -ae, f (dīscere) učenje, pl. met. vede, znanosti: Tert.

disciplīna -ae, f (discipulus) (snovni pomen) šola; od tod:

I.

1. učenje, poučevanje, pouk, nauk: Col., Suet., adulescentīs in disciplinam ei tradite! Ci., dare aliquem alicui in disciplinam Ci., ad eos (druidas) magnus adulescentium numerus disciplinae causā concurrit C., adhibere disciplinam alicui L. koga v uk da(ja)ti, educatio et d. Q., omnis disciplina memoriā constat (je v spominu) Q.; disciplinae esse aliis Pl. drugim za zgled biti; s subjektnim gen.: iudicum d., relictā virorum bonorum disciplinā Ci., d. caelestium praeceptorum Vell., parentum Iust.; z objektnim gen.: philosophia continet bene vivendi disciplinam Ci., res, quarum disciplina est Ci. ki se dajo učiti, do illis multarum artium (v mnogih umetnostih) disciplinam Ci.

2. met. izobrazba, znanje, veda, vednost, umetnost, učni predmet, stroka: homo summā disciplinā Ci., plus veritatis quam disciplinae (znanja) possidet in se Ci., Etruriae a dis tradita d. Ci. vedeštvo, erat Italia tunc plena Graecarum disciplinarum Ci., e ludo atque pueritiae disciplinis (od učnih predmetov deške dobe) … in militiae disciplinam profectus est Ci., disciplinis erudiri N. v strokah, Corinthus disciplinis erudita Corn., disciplinis fallacissimis eruditus Auct. b. Alx. v umetnostih kar najbolj pretkanega sleparstva, habere quasdam etiam domesticas (že lastne) disciplinas Ci., disciplina iuris civilis Ci. pravoznanstvo, bellica Ci. ali militaris N. vojaška taktika, navalis Ci. izurjenost v mornarstvu, magorum Ci. mantika, iusti Ci. nravoslovje, etika, dicendi Ci. govorništvo, memoriae Ci. mnemonika, Etrusca Ci., d. populorum Ci. umetnost v vladanju nad ljudstvi, sapientiae L. filozofija, disciplinae liberales (= pesništvo, govorništvo, pravoznanstvo) Vell., animum disciplinis exercuit Vell., disciplina musices Q., animum disciplinis meliorem fieri Q., d. augurandi Suet.; occ.
a) učenje, učni način, učna metoda: Hermagorae d. Ci.
b) (filozofska ali retorska) šola, (filozofska) struja: d. mollis Ci., qui sunt ab ea disciplina Ci., summus doctor istius disciplinae Ci., d. Stoicorum, Peripateticorum Ci., tres trium disciplinarum principes Ci.
c) pl. konkr. α) učilišča: itinera … disciplinarum Ci. β) ločine: philosophorum Ter.

II.

1. pren. vzgoja, vzreja, red: d. puerilis Ci., ut eum disciplina patris similem esse cogeret Ci., d. familiae (sužnjev) gravis Ci., in furis atque divisoris disciplina educatus Ci., d. civitatis Ci. red v državi, severa domi disciplina Ci., vetus illa equestris d. Ci., a pueris nullo officio aut disciplina assuefacti C., labante (labente) disciplinā L., d. veterum Sabinorum L., vetus d. regum Ci. strogost, d. maiorum T., disciplinam domesticam diligenter severeque regere Suet.; occ. (vojaška) disciplina, strogi red: militiae (vojaške šole) d. Ci., d. populi Romani Ci., maiorum S., militaris L. idr., castrensis Ps.Q., castrorum Plin. iun., Suet., modestia militaris, veteris disciplinae decus T., disciplinam (militarem) severissime regere Suet., Eutr.

2. met. red, uredba, način (življenja), ureditev (življenja), šega, navada, običaj, načela, pravila, politika: earum artem et disciplinam colere Pl., nostra illa disciplina vetus, non haec, quae nunc increbruit Ci., certa vivendi d. Ci., mores et disciplinam avi imitari Ci. značaj in navade, barbariam ex Gaditanorum moribus disciplināque delere Ci. iz navad in načina življenja, meretricia d. Ci. načela vlačuge, d. sacrificandi L. obred, Macedonum regum, Persarum Cu., tenax disciplinae Cu. trdno zvest načinu svojega življenja, novitas incognitae disciplinae Vell., d. publica Icti., Eccl. javni red, redarstvo; v pomenu politika: eādem disciplinā uti Pl., nam disciplina est eis adnumerarier ancillas primum … Ter., disciplinae sanctitas L. poštenost politike; occ. državni red, ustava, ustavna ureditev: d. rei publicae, Lycurgi, Lacedaemoniorum Ci., d., quam a maioribus accepimus Ci., disciplinam dare Ci., d. civitatis Sen. ph., earum civitatum severissima d. T. — Soobl. discipulīna -ae, f: Pl.

doctrina ženski spol učenje, nauk, doktrina; znanje, učenost

hijas de la doctrina cristiana uršulinke
beber la doctrina zvesto se držati doktrine
no saber la doctrina (fig) biti zelo neveden

doùčiti dòučīm doučiti se, naučiti se, končati uk, učenje: počeo si učiti grčki i nisi doučio; sve je zanate radio i nijednog nije doučio