Franja

učen|ec¹ [ê] moški spol (-ca …)

1. der Schüler (gostujoči Gastschüler, povprečen Durchschnittsschüler, osnovne/ljudske šole Volksschüler, pomožne šole Hilfsschüler, posebne šole Sonderschüler, samostanske šole Klosterschüler, zgleden/vzoren Musterschüler); določenega razreda: der -[kläßler] klässler (prvega [Erstkläßler] Erstklässler, tretjega [Drittkläßler] Drittklässler)
zunanji učenec der Externist, der Externe
izdelek učena die Schülerarbeit
dodatni pouk za boljše učence der Leistungskurs
število učencev v razredu die Klassenstärke
zastopstvo učencev die Schülervetretung
zastopnica/zastopnik učencev die Schülervertreterin/ der Schülervertreter
učenci množina Schüler množina, die Schülerschaft

2.
učenec v gospodarstvu (vajenec) der / die Auszubildende (Azubi)

učen|ec² [ê] moški spol (-ca …) religija der Jünger (tudi figurativno)
učenci množina Jünger množina, samo figurativno : die Gefolgschaft

učénec -nca m učenik, đak, šegrt: učenec osnovne šole; Platon je bil Sokratov učenec, učenec v gospodarstvu
učenik u privredi

učénec, učénka alumno m , -mna f ; escolar m , -ra f ; disápulo m , -la f ; (na privatni šoli) colegial m -la f

učenec v obrti aprendiz m, -za f

učênec schoolboy, pupil; scholar; learner; (srednje šole) secondary schoolboy; figurativno (privrženec) disciple, follower

učênci pl (enega razreda) the class
učênec v gospodarstvu apprentice
učênec šofer learnerdriver

učênec, -nka élève moški spol, ženski spol , écolier, -ére moški spol, ženski spol , (na privatni šoli) collégien, -ne moški spol, ženski spol , disciple (samo moški spol) , (v obrti) apprenti, -e moški spol, ženski spol

učênec (-nca) | -nka (-e) m, f

1. scolaro (-a), alunno (-a):
učenci osnovne šole gli scolari delle elementari
učenci VIII. razreda so šli na izlet la scolaresca dell'VIII classe è andata in gita

2. allievo (-a); discepolo (-a); apprendista:
Leonardo je bil Verrocchiev učenec Leonardo fu allievo del Verrocchio

3. pren. discepolo (-a), seguace:
Kantov učenec seguace di Kant
knjiž. Eskulapov učenec discepolo di Esculapio, medico
rel. Kristusovi učenci gli Apostoli

učênec -nca m., у́чень у́чня ч., школя́р -а́ ч.

učênec -nca m (-nka -e ž)
1. elev (-ă), şcolar (-ă)
2. ucenic; discipol

abecedárac -rca m
1. abecedar, učenec, ki se uči abecede: mali abecedarac
2. začetnik

abecedarian [eibi:si:dɛ́əriən]

1. pridevnik
abeceden, alfabetičen; osnoven

2. samostalnik
učitelj
ameriško učenec, ki se uči abecede, začetnik

alliēvo m

1. učenec; gojenec; študent:
allievo del conservatorio gojenec glasbene akademije
allievo ufficiale gojenec častniške šole, kadet

2. pripravnik

3. šport mladinec, mladinka

4. bot. poganjek

alumno moški spol gojenec, dijak, učenec; rejenec; oseba, ki je na hrani; ameriška španščina študent

alumno externo učenec, ki ne stanuje v internatu; zunanjik
alumno interno učenec, ki stanuje v šolskem internatu; gojenec zavoda
alumno de la universitad visokošolec, študent

alunno m (f -na)

1. učenec, učenka; gojenec, gojenka; dijak, dijakinja

2. star. rejenec, rejenka

apprendista m, f (m pl. -ti) vajenec, vajenka; učenec, učenka

aprendiz (množina: -ces) moški spol vajenec, učenec, začetnik, novinec

entrar de aprendiz v uk stopiti

assectātor (adsectātor) -ōris, m (as-, adsectārī)

1. zvesti spremljevalec, slednik, pristaš, privrženec: Q. Ci., Q., Plin. iun., cum ducibus ipsis, non cum comitatu adsectatoribusque confligant Ci., quidam vetus assectator ex numero amicorum Ci.

2. occ.
a) pristaš kakega nauka ali učitelja, učenec: sapientiae Plin. modrijan, eloquentiae Plin. retor, Democriti Plin., Protagorae Gell.
b) vztrajni zasledovalec kake ženske = α) snubač: Plin. β) ženskar, zapeljivec, o starcu = star pohotnež, babjak: Q.
c) zasledovalec česa, stremljivec po čem: patrimoniorum pereuntium Sen. ph., bonarum cenarum Sen. ph. „prežalec“, cancer dapis ass. Plin. ki hodi za svojim živežem.

auditor [ɔ́:ditə] samostalnik
poslušalec, učenec; preglednik računov, kontrolor; vojaški sodnik, avditor

aùdītor m (lat. auditor)
1. avditor, vojaški preiskovalec, sodnik
2. poslušalec, slušatelj, učenec

audītor -ōris, m (audīre)

1. slušatelj, poslušalec: auditorum multitudo, auditorum prudentia Ci., discerni potest credulus auditor ab sapienti iudice Ci., alicui auditorem venite Ci. kot poslušalec priti, praebere se alicui attentum auditorem Ci.

2. occ.
a) slušatelj kakega učitelja, učenec: Ptolemaeus Theophrasti auditor Ci., fuerat (Euripides) auditor Anaxagorae Ci., auditor et discipulus Platonis Ci., excitat auditor studium O.
b) sodnik zasliševalec: Cod. Th.

3. pren. bralec, čitalec: potius cognationi verborum quam auditori calumnianti geremus morem Varr.