Franja

učenost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Gelehrsamkeit, die Weisheit
šolska učenost Bücherweisheit, Schulgelehrsamkeit, Schulweisheit, das Buchwissen
jesti učenost z veliko žlico die Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen

učenost² [ê] ženski spol (-i …) lastnost: die Gelehrtheit

ȕčenōst ž učenost

učenóst erudition, learning; scholarliness, scholarship

učenóst science ženski spol , savoir moški spol , érudition ženski spol

knjižna učenost science livresque
šolska učenost érudition scolaire, pédanterie ženski spol

učenóst (-i) f erudizione, scienza, il sapere:
hram učenosti il tempio del sapere

učenóst ž učenost, učevnost, učevnost, školovanost

učenóst saber m ; sabiduría f

lažna, psevdo učenost sabihondez f

učênost (-i) f dottrina, erudizione

knjižna učenost ženski spol das Buchwissen, ironično: die Bücherweisheit

book-learning [búklə:niŋ] samostalnik
načitanost, izobraženost; učenost

book-lore [búklɔ:] samostalnik
učenost, načitanost

doctrina ženski spol učenje, nauk, doktrina; znanje, učenost

hijas de la doctrina cristiana uršulinke
beber la doctrina zvesto se držati doktrine
no saber la doctrina (fig) biti zelo neveden

doctrīna -ae, f (docēre)

1. uk, pouk: Q., d. puerilis Ci., sine doctrina haec credere Ci., non aliqua mihi doctrina tradita, sed in rerum usu causisque tractata Ci., illud adiungo, saepius ad laudem … naturam (prirojena nadarjenost) sine doctrina quam sine natura valuisse doctrinam Ci., virtutem doctrina paret naturane donet H., rudes elephanti multorum annorum disciplinā … vix edocti Auct. b. Afr.; z objektnim gen. (pouk v čem): honestarum rerum Ci.; doctrinam alicuius habere Iust. učiti (poučevati) koga.

2. met.
a) nauk, veda, znanje, znanost, umetnost, doktrina, v pl. nauki, pravila (poseb. filozofska), učni predmeti, znanosti: Vell., Iust., doctrina quaedam subtilior Ci. teorija, Graecis doctrinis eruditum esse Ci., omnibus doctrinis filium erudire N., in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut … N., Babylonica Chaldaeûm d. Lucr.
b) znanstvena (poseb. filozofska) izobrazba, učenost: Suet., in qua cum virtute nostri multi valuerunt, tum plus etiam doctrinā Ci., studium doctrinae Ci. učene študije, cum ad naturam eximiam … accesserit ratio quaedam conformatioque doctrinae Ci. učena izobraženost, pridobljena metodično (ratio) in skladno dovršena, neque id fecit naturā solum, sed etiam doctrinā N., doctrinā floruit Graecia N., cum in eam civitatem (= Athenas) se contulisset, quae humanitate doctrināque praestaret omnes N., in quibus (libris) multa … diligentia comparet, nulla doctrina N.

dottrina f

1. znanje, učenost:
uomo di grande dottrina velik učenjak, učen mož, erudit

2. nauk, znanstvena teorija; doktrina:
la dottrina della relatività relativnostna teorija

3. relig. cerkvene dogme, cerkveni nauki

4. relig. verouk, kateheza:
andare a dottrina hoditi k verouku

erudición ženski spol učenost; načitanost

ērudītiō -ōnis, f (ērudīre)

1. poučevanje, pouk: de eius eruditione, quod labores, nihil est Ci. ep., cum potiorem in scholis eruditionem esse quam domi dicerem Q.; v pl. = mnogovrstni pouk: Gell.

2. met. s poukom pridobljeno znanje, omika, učenost: Q., Suet., Aus., eruditione atque doctrina … ornati Ci.; v pl. = znanstvene stroke, učene stroke, učeno znanje: Vitr.

erudition [erudíšən] samostalnik
izobrazba, učenost, načitanost, obširno znanje

érudition [-sjɔ̃] féminin učenost, erudicija

erudizione f erudicija, učenost, izobraženost