Franja

uči|ti¹ (-m) naučiti

1. (poučevati) unterrichten; na univerzi: lehren; (šolati, izobraževati) ausbilden; po urah: Stunden geben (nemščino Deutschstunden geben, ples Tanzstunden geben)

2. česa: lehren, unterweisen in, (etwas) beibringen
kot nas uče izkušnje erfahrungsgemäß
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …

uči|ti² (-m) kak nauk: lehren; (širiti nauk) eine Lehre verbreiten

ùčiti ùčīm
I.
1. učiti se: učiti na pamet; učiti zanat kod koga, medicinu
2. učiti, poučevati: učiti koga da čita, koga čitanju, pisanju, učiti koga muzici; učiti knjigu učiti se pismenosti, študirati; učiti školu šolati se; učiti koga pameti učiti koga pameti, soliti komu pamet
3. učiti ezan klicati k molitvi (muslim.)
II. učiti se
1. učiti se: učiti se čemu; učiti se čitati
2. vaditi se, uriti se: učiti se boju

učíti (koga) to teach, to instruct, to give instruction (to), to give lessons (to); to train

učíti se to learn, (študirati) to study, (guliti se) to swot, to cram, to grind, (pogovorno) to bone up on; (vajenec) to serve one's apprenticeship
učíti se na pamet to learn by heart (ali by rote), to commit to memory, to memorize
zopet se učíti to relearn, (pogovorno) to brush up
marljivo se učíti to study hard, to be a diligent student
učíti se brati (branja) to learn to read
on se zelo dobro uči he is quick to learn, he is a quick learner
učíti se za izpit to get up (ali to brush up, pogovorno to bone up on) a subject for an examination
učíti se pisanja to learn how to write
moj brat se uči mizarstva my brother is learning joinery (ali is training to be a joiner)

učíti enseigner, professer, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans quelque chose, faire des cours (ali la classe) , donner des leçons

učiti koga branja, brati apprendre (ali montrer) à lire à quelqu'un
dati koga učiti (v uk) mettre quelqu'un en apprentissage
učiti se apprendre, étudier, s'instruire, (obrti) être en apprentissage
učiti se francoščine apprendre le français
učiti se brati apprendre à lire
učiti se igrati na klavir apprendre à jouer du piano, étudier le piano
učiti se na pamet apprendre par cœur
on se lahko (težko) uči il apprend facilement (difficilement)

učíti (-ím)

A) imperf.

1. insegnare, istruire; ammaestrare:
učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
učiti klavir insegnare il pianoforte
učiti psa ammaestrare il cane

2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
to je učil Sokrat così insegnò Socrate
laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire

B) učíti se (-ím se) imperf. refl.

1. imparare, studiare:
učiti se kuhanja imparare a cucinare
učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
na napakah se učimo sbagliando si impara

2. pog. imparare (il mestiere):
učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
človek se do smrti uči si impara tutta la vita

učíti -ím, uči -ite, učil -a
I.
1. poučavati, predavati kome neko znanje: učiti otroka brati
poučavati dijete, dete čitanju; učiti koga slovenščine (ili slovenščino)
poučavati koga slovenačkom, slovenskom jeziku
2. dali so ga učit obrti
dali su ga na zanat, u šegrte
3. učiti koga kozjih molitvic učiti koga pameti, čitati kome vakelu
II. učiti se učiti: učiti se plesati
učiti plesati, igrati; učiti se pesem na pamet
učiti pjesmu napamet; učiti se za mehanika
učiti za mehaničara; otroci se dobro učijo
djeca, deca dobro uče

učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

učiti koga branja enseñar a leer a alg
dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
učiti se pri kom aprender con alg
učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
učiti se španščine aprender (el) español
učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
na pamet se učiti aprender de memoria
on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar

učíti -ím nedov., учи́ти учу́ недок., завча́ти -ча́ю недок., навча́ти -ча́ю недок.

učíti -ím nedov.
1. a învăţa; a instrui
2. a preda, a da lecţii
3. a propovădui

učíti se a învăţa, a studia

uči|ti se (-m se) naučiti se

1. lernen, še naprej: weiterlernen
na napakah se učiti aus Fehlern lernen
učiti se na pamet (etwas) auswendig lernen, (etwas) memorieren
učiti se besede Vokabeln lernen
igra, s katero se otrok uči das Lernspiel
oseba, ki se uči voziti motorno vozilo der Fahrschüler/ die Fahrschülerin
ki se težko uči lernschwach
ki se je zmožen učiti lernfähig
učiti se na grenkih izkušnjah Lehrgeld zahlen müssen
človek se do smrti uči man lernt nie aus

2. pri učitelju: Unterricht nehmen (jahanja Reitunterricht nehmen)

3. pri mojstru/mojstrih: in die Lehre gehen (bei) (tudi figurativno); obrti: eine Lehre machen (za kuharja eine Kochlehre machen), in der Ausbildung stehen

učíti se -ím se nedov., навча́тися -ча́юся недок., учи́тися учу́ся недок., зау́чувати -чую недок., розу́чувати -у́чую недок.

учи́ти (вчи́ти) учу́ недок., učíti -ím nedov., šólati -am nedov., izobraževáti -újem nedov.

addestrare

A) v. tr. (pres. addēstro) vaditi, uriti, učiti

B) ➞ addestrarsi v. rifl. (pres. mi addēstro) vaditi se, uriti se:
addestrarsi nell'uso delle armi vaditi se v ravnanju z orožjem

addīscō -ere -didicī

1. k temu, kar kdo že zna, se še česa (na)učiti: Plin. iun., qui (Solon) se cotidie aliquid addiscentem dicit senem fieri Ci., quiddam visa est addidicisse novi O.

2. sploh naučiti se česa, priučiti (priučevati) se čemu: Col., Ap., Lamp., puer addidicerat artem Ci., add. sermonem Germanicum Suet.; z inf.: addidici regimen dextra moderante carinae flectere O.

addoceō -ēre k čemu se še česa (na)učiti: ebrietas addocet artes H. nauči nas še več umetnosti, nas stori iznajdljive.

addottrinare v. tr. (pres. addottrino) učiti, poučevati

admoneō -ēre -uī -itum

1. opomniti (opominjati), spomniti (spominjati); abs.: recte admones: Polycletum esse dicebant Ci.; pass.: et admoneri (dajati si prišepetavati) et ad libellum respicere vitiosum Q. Skladnja: adm. aliquem alicuius rei: quoniam nos tanti viri res admonuit S., adm. aliquem foederis L.; tudi brez acc. personae: adversae res admonuerunt religionum L., locus ipse admonebat Camilli L.; adm. aliquem aliquid, pri čemer je acc. rei navadno izražen z neutr. pron.: sed te illud admoneo Ci. ep., illud tamen te esse admonitum volo Ci.; redko z določenim subst. ali adj.: eam rem nos locus admonuit S.; v pass.: multa extis admonemur Ci.; brez acc. personae: Nucula hoc, credo, admonuit Ci., ante actos semper dolor admonet annos Tib.; redkeje z de: de quo (proelio) vos paullo ante invitus admonui Ci.; brez acc. personae: de multitudine quoniam, quod satis esset, admonui Varr., quoniam de moribus civitatis tempus admonuit S.; z ACI: Ci. idr., admonuit cum securibus fasces sibi praeferri L., admonebant alii alios supplicium ex se, non periculum peti L.; z odvisnim vprašanjem: meus enim me sensus, quanta vis sit fratemi amoris, admonet Ci. ep.; occ.

2. opomniti (opominjati) = napotiti koga, opozoriti (opozarjati) koga, učiti koga, poučiti (poučevati) koga, namigniti (namigovati) komu, zabič(ev)ati komu, (prijazno) koga (po)svariti: amice admonere Ci. Skladnja kakor pri pomenih pod točko 1.: qui (Ephorus) eum admonere cupiebat N., admonitus ab aliis S.,admonent quiddam, quod cavebimus Ci., de quibus (discordiis) ipsis his prodigiis ... a dis immortalibus admonemur Ci., necessitas ... admonet esse hominem Ci., ipsa natura admonet, quam paucis rebus egeat Ci., necessitas ... quaedam etiam nova admonuit Cu. jih je naučila.

3. opomniti (opominjati) = spodbuditi (spodbujati), vne(ma)ti, nagovarjati, prigovarjati, poz(i)vati, priganjati (naspr. deterrere); abs.: nihil est, quod me hortere, nihil, quod invites; admoneri me satis est Ci.; s finalnim stavkom: cum ... admonerent, si ... careret, liberis tamen suis prospiceret N., nisi ... Seneca admonuisset, venienti matri occurreret T., admonuit, negotiis abstineret Suet.; večinoma z ut, ne: aedes illa vos admonet, ut recordemini Metelli Ci. quo ne trudamur, dii nos admonent Ci., ea res admonet, ut disseram T.; s praep. ad in in (z acc.): ad aleae lusum, in consilium Suet.; z ad in gerundivom: multi inopes ... ad thesaurum reperiendum admonentur Ci.; pesn. in poklas. tudi v prozi z inf.: easdem vesper ubi e pastu tandem decedere campis admonuit V., sol acrior ire lavatum admonuit H., Tiberius ... admonuit C. Cestium patrem dicere senatui, quae sibi scripsisset T.

4. (z materialnimi sredstvi) nagnati (naganjati), priganjati, pokoriti: telo admonuit biiugos V., adm. iuvencum flagello Col., liberos aliquando etiam verberibus Sen. ph., a servo eius manu leviter admonitus Plin. iun. — Od tod subst. pt. pf. admonitum -ī, n opomin, svarilo: praecepta, admonita Ci.

aleccionar učiti, poučevati, poučiti

amaestrar poučevati, učiti; dresirati; (iz)obraziti