Franja

Zadetki iskanja

  • arrischiatamente avv. tvegano
  • pericolosamente avv. nevarno; tvegano:
    vivere pericolosamente živeti tvegano
  • azzardo m naključje, tveganje, tvegano dejanje, početje:
    sfidare l'azzardo, esporsi all'azzardo tvegati
    uscire con questo freddo è un azzardo v takem mrazu je tvegano hoditi ven
    giochi d'azzardo hazardne igre, igre na srečo
  • follia f

    1. neumnost, nespametnost, nerazsodnost:
    amare alla follia, fino alla follia noro ljubiti

    2. norost; noro, nerazsodno, tvegano dejanje:
    sono follie di gioventù to so mladostne norosti
    fare follie počenjati norosti; noro se zabavati, noreti
    fare follie per qcn. pren. noreti za kom

    3. blaznost, neprištevnost; demenca
  • scommessa f

    1. stava (igra, znesek):
    fare una scommessa staviti
    perdere, vincere una scommessa dobiti, izgubiti stavo

    2. pren. stava, tvegano podjetje
  • venture1 [vénčə] samostalnik
    drzno, tvegano dejanje, drznost, riziko, tveganost; smel podvig, pustolovščina, avantura; stavljenje na kocko; komercialna špekulacija
    zastarelo srečen slučaj, sreča

    at a venture na slepo (srečo); po grobi ocenitvi
    a lucky venture srečna špekulacija
    he is not a man to undertake any venture on ni človek, ki bi se spuščal v kakršnokoli tveganje
    he declined the venture odklonil je riziko
    he has lost all his ventures izgubil je vse, kar je angažiral (v posle)
  • dragon, ne [dragɔ̃, ɔn] adjectif dragonski

    à la dragonne (pre)drzno, tvegano, pogumno
  • echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

    echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
    echar el alma komaj dihati
    echar barriga debel postati, trebuh dobiti
    echar la bendición blagosloviti; poročiti
    echar bilis besen postati
    echar los bofes vse sile napeti
    echar un brindis napiti, nazdraviti
    echar cálculos preračunati, preudariti
    echar carnes zrediti se, debel postati
    echar un cigarro cigaro kaditi
    echar al coleto pogoltniti
    echar coplas pesmi (popevke) peti
    echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
    echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
    echar los dientes zobe dobi(va)ti
    echar un discurso govor imeti
    echar espumarajos peniti se od jeze
    echar un fallo sodbo izreči
    echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
    echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
    echar hojas liste dobiti
    echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
    echar maldiciones preklinjati
    echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
    echar una mano, echar una partida igrati partijo
    echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
    echar al mundo na svet prinesti, roditi
    echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
    echar pestes preklinjati, razsajati
    echar pie a tierra razjahati; izstopiti
    echar raíces korenine pognati
    echar raya prečrtati; izkazati se
    echar sangre kri pljuvati, kri puščati
    echar el sello nalepiti znamko
    echar suertes žrebati
    echar tacos preklinjati in razgrajati
    echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
    echar (la) voz razširiti glas
    echarla de escritor pisatelja se delati
    ¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
    ¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
    echar al aire v zrak vreči; razgaliti
    echar a la cara očitati
    echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
    echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
    echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
    echar a perder pokvariti, uničiti
    echar a pique, echar a fondo potopiti
    echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
    echar de beber naliti (pijače)
    echar de comer jesti dati
    echar de menos pogrešati; hrepeneti po
    echar de repente govoriti brez priprave
    echar de sí od sebe dati; odbiti
    echar de ver videti, zagledati; uvideti
    por alto prezirati
    ¡échate! tiho! (psu)
    echar a (correr) začeti (teči)
    echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
    echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
    echarse atrás umakniti se
    echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
    echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
    echarse a perder pokvariti se, propasti
    echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
    echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
    echarse de codos nasloniti se na komolce
    echarse de ver zapaziti, spoznati
    echarse sobre planiti na, nenadoma napasti
  • enfer [ɑ̃fɛr] masculin pekel; figuré peklenske muke

    les Enfers (myth) podzemeljsko prebivališče duš umrlih; figuré oddelek v knjižnici s knjigami, ki so publiki prepovedane
    bruit masculin d'enfer peklenski hrup
    aller en enfer iti, priti v pekel
    aller, mener un train d'enfer dirjati, drveti v peklenskem tempu
    il a l'enfer dans le cœur, dans l'âme vest ga grize; poln je sovraštva
    jouer un jeu d'enfer igrati tvegano igro
    l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) volja je dobra, a meso je slabo
  • impresa f

    1. (iniziativa) pobuda, podjetje; dejavnost; posel:
    desistere dall'impresa, abbandonare l'impresa pren. odnehati, vdati se
    condurre a termine un'impresa izpeljati posel do konca

    2. podjetje; dejavnost:
    impresa commerciale, industriale trgovsko, industrijsko podjetje
    impresa pubblica, privata javno, zasebno podjetje
    impresa familiare družinsko podjetje
    impresa a scopo di lucro profitno podjetje, profitna organizacija
    impresa nazionalizzata nacionalizirano podjetje
    impresa di pompe funebri pogrebni zavod
    impresa militare voj. vojaška ekspedicija, pohod

    3. junaško dejanje:
    accingersi, prepararsi a un'impresa pripravljati se na podvig
    è un'impresa! to je silno težko, zelo tvegano je!
  • potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

    1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

    2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

    Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.
  • sail2 [séil] neprehodni glagol
    jadrati, odjadrati, odpluti, pluti, potovati z ladjo; drseti, plavati po zraku, leteti (ptice, oblaki, letalo); odplavati (o ribah)
    figurativno dostojanstveno hoditi (zlasti o ženskah)

    to sail along the coast pluti vzdolž obale
    to sail under convoy pluti v konvoju
    she sailed into the room sleng "priplavala", dostojanstveno je prišla v sobo
    prehodni glagol
    prejadrati, prepluti; preleteti; krmariti, upravljati (z ladjo); manevrirati (zjadrnico)

    to sail near the wind sleng, figurativno povedati "tvegano" zgodbo; biti komaj še na robu poštenega ravnanja
    to sail the Seven Seas prepluti vsa morja
    to sail into s.o. sleng začeti zmerjati koga, napasti koga
  • tvégan risky, riskful; perilous; hazardous; chancy

    to bo zelo tvégano it will be touch-and-go
    tako počenjanje je zelo tvégano such behaviour is a risky business
  • tvégan osé, risqué, hasardeux

    igrati tvegano igro jouer gros (jeu)
  • tvégan arriesgado ; (nevaren) peligroso; aventurado

    igrati tvegano igro jugar fuerte
Število zadetkov: 15