Franja

tuj¹ (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
tuj čemu -fremd
(sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
drug drugemu tuj gegenseitig fremd
tuja država ein fremder Staat
tuja krivda pravo das Fremdverschulden
tuja oblast die Fremdherrschaft
tuja snov der Fremdstoff
tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
brez tuje pomoči selbst, selbständig
tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
tuji kapital das Fremdkapital
pretiran tuj vpliv die Überfremdung
na tuj račun auf fremde Kosten
pod tujim imenom unter fremdem Namen
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

tuj² (-a, -e) (nedomač) unvertraut, nicht vertraut; fremd
biti tuj komu misel, način ravnanja ipd.: [fernliegen] fern liegen
nič človeškega mi ni tuje nichts Menschliches ist mir fremd
počutiti se tujega otrok: fremdeln

túj strange; (inozemski) foreign, outlandish; (nepoznan) unknown; (državljan) alien

túj državljan, -nka foreigner
túj jezik foreign language
túja beseda foreign word
na tújem abroad
pod tújim imenom under an assumed name
tekma na tújem igrišču an away match

túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túj -a -e
1. tuđ: ti si mi tuj; vsi ste mi -i; vse mi je -e; -i ljudje so v hiši; živeti na tuj račun; -ega nočemo, svojega ne damo
tuđe nećemo, svoje ne damo
2. tuđ, stran: govori več -ih jezikov
govori više stranih jezika; oditi v -i svet
otići u strani svijet, otići na stranu, u tuđinu

túj extranjero; forastero ; (nepoznan) desconocido ; (pripadajoč drugim) ajeno

pod tujim imenom bajo nombre supuesto
tuja beseda palabra f extranjera, extranjerismo m
tuj jezik lengua f extranjera, idioma m extranjero
na tuj račun por cuenta ajena
tuj denar moneda f extranjera
tuji vrednostni papirji valores m pl extranjeros
krasiti se s tujim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
priti v tuje roke caer en manos ajenas
pouk tujih jezikov enseñanza f de lenguas extranjeras
tuj kapital capitales m pl extranjeros

túj, túji prid., чужи́й прикм., інозе́мний прикм., сторо́нній прикм.

túj -a -e prid. străin; extrinsec

tuj jezik moški spol die Fremdsprache
pouk/učitelj tujega jezika der Fremdsprachenunterricht, der Fremdsprachenlehrer, Sprachlehrer
korespondent za tuj jezik der Fremdsprachenkorrespondent
v tujem jeziku fremdsprachig, fremdsprachlich
znanje tujega jezika/tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse množina

abhorreō -ēre -uī

1. (o osebah) zgroziti (zgražati) se nad čim, imeti odpor do česa, mrziti kaj, izvržen biti, biti zoper kaj; abs.: Auct. b. Afr., omnes aspernabatur, omnes abhorrebant Ci.; z acc. (neklas.): Tit. ap. Non., Porph., cadaverum tabem, pumillos Suet.; pren.: quid ... tam abhorret hilaritudo? Pl.; z abl.; animus tanto facinore abhorrens Cu., non abhorrere spectaculorum oblectamentis T.; navadno z a(b): Ter., N., a pace C., ab optimo civitatis statu Ci., a ducenda uxore Ci., animus abhorret a scribendo Ci. ep. noče se mi pisati, retroque vulgus abhorret ab hac (philosophandi ratione) Lucr.; abhorrere s pristavkom animo (v srcu) Ci.; z inf.: Aug., Porph.

2. (o stvareh) ne skladati (zlagati, strinjati, ujemati) se, nič opraviti imeti s čim, nasprotovati čemu, razlikovati se od česa; abs.: mores abhorrent N. si niso podobni, z a(b): abhorret a fide L. neverjetno je, consilium abhorret a tuo scelere, hoc verbum abhorret a virtute, temeritas tanta, ut non procul abhorreat ab insania Ci., abhorrere ab oculorum auriumque approbatione Ci. spotikljiv biti očem ...; pozneje z abl.: haec abhorrent moribus nostris Cu., abhorrens peregrinis auribus carmen Cu., neque abhorret vero T. resnici je podobno, bržkone, nec abhorrebat moribus uxor Fl.; ali z dat.: tam pacatae profectioni abhorrens mos L.; tudi: orationes abhorrent inter se L. — Od tod pt. pr. abhorrēns -entis

1. sovražen, tuj: ego ipse non abhorrens a studio antiquitatis Ci., res non modo non abhorrens a consuetudine, sed usitata etiam Ci.

2. neprimeren, nedopusten, neumesten: carmen nunc abhorrens Cu., absurdae atque abhorrentes lacrimae L.

absonant [ǽbsənənt] pridevnik (absonantly prislov) (to, from)
protisloven; tuj; naspameten; neubran, neskladen

acciō (adciō) -cīre -cīvī (ciī) -cītum (ad in ciēre) priklicati, poz(i)vati, poklicati: ego accivero pueros Ci. ep., horriferis accibant vocibus Orcum Lucr., z dvojnim acc.: qui hunc Alexandro filio doctorem accierit Ci. Od kod? ex Latio fortissimum quemque S., ex Etruria equos pugilesque L., e castris Virginium L., haruspices ex Etruria acciendi Ci., dictatorem ab exercitu L. Kam? eum in Hirpinos L., ingentem frequentiam in urbem Vell., aliquem in curiam, aliquem domum Suet. Čemu? Numam ad regnandum Romam Curibus Ci., aliquem in regnum ultro ali in regnum Romam L., aliquem in consilium L., aliquem in adoptionem T. posinoviti koga, aliquem super ea re L., aliquem auxilio (dat. finalis) T. na pomoč; pren. (o stvareh) priklicati: mortem Vell., Fl. (o samomoru). — Od tod pt. pf. accītus 3 (od drugod) sprejet (uveden), tuj, inozemski: accita scientia arsque haruspicum T., funditus everti (mores patrios) per accitam lasciviam T.

advena -ae, m (advenīre)

1. prišlek, tujec: V., L., T. idr., id signum cives atque incolae colere, advenae visere solebant Ci., ubertas terrae non indigenas modo detinet, sed etiam advenas invitat Cu.; pogosto atrib. tujec, tujka, tuj, inozemski: advena classem exercitus appulit oris V. tuja vojska, adv. cultor L., Plin., reges advenae L., dii advenae Ci., adv. pelex O., Dido Sil., mercator adv. Icti. potujoči kupec, advena mancipium Prisc.; occ.: volucres advenae (naspr. vernaculae) Varr. ptice selivke, adv. grus H., Plin. žerjav, adv. Thybris C. ki priteka iz tujine; enalaga: quam multos advena torsit amor O. ljubezen do tujke.

2. pren. nevešč (neveden) kakor tujec, neuk, novinec: ne in nostra patria peregrini atque advenae esse videamur Ci.; z gen. = nevešč česa: non adv. belli Stat., adv. studiorum Ap.

advenedizo tuj

advenedizo m tujec; povzpetnik

adventicio tuj; nenaden, nepričakovan

adventīcius 3

I. (advenīre)

1. od drugod prihajajoč, inozemski, tuj (naspr. vernaculus): auxilia Ci., doctrina transmarina atque adventicia Ci., nullum adventicium, nullum extraneum malum Ci., Puteolos adventiciis copiis occupare Ci., adv. genus (avium) Varr. ptice selivke, adv. merces Amm. uvoženo, uvozno.

2. pren.
a) zunanji, čuten (naspr. innatus, insitus): externus et adventicius tepor Ci., animos per se moveri an externa atque adventicia visione pulsari Ci. po zunanjem vtisu na oči; subst. neutr. pl.: assumpta et adventicia Ci. (naspr. innata atque insita).
b) izreden, slučajen, postranski: pecunia Ci. ep., res adventicia atque hereditaria Ci., fructus adv. L. postranski dobiček, ex adventicio lucro Ulp. (Dig.); subst. neutr. ex adventicio kot slučajna sreča, slučajno: Sen. ph., ali kot izreden dobiček: Dig., ali iz izrednega dohodka (naspr. de meo): Plin. iun.

— II. (adventus) k prihodu spadajoč: cena Suet. pojedina ob prihodu = subst. adventīcia -ae, f: Petr.

adventitious [ædvəntišəs] pridevnik (adventitiously prislov)
slučajen, naključen; po sreči (naključju) pridobljen; postranski; tuj

ajeno tuj, drugim pripadajoč; različen, neprimeren; pomanjkljiv; nevešč

ajeno de (la) verdad zlagán, neresničen
estar ajeno de a. nobenih obvestil ne imeti o čem
estar ajeno de sí pozabiti nase; ves iz sebe biti
muy ajeno de hacer a. daleč od tega, da bi kaj napravil

alien¹ [éiliən] pridevnik (from, to)
nasproten, različen; tuj, nenavaden

it is alien to my purpose nimam namena