Franja

trȕpa ž (fr. troupe)
1. četa, krdelo: naše -e napreduju prema sjeveru goneći neprijatelja
2. skupina: trupa umjetnika, putujućih artista; trupa Shakespeareovih (Šekspirovih) glumaca

trȕpa ž pog.
1. ploh: na -i se sijece meso
2. majhen čoln monoksil

trúpa (-e) f

1. voj. truppa

2. (igralska skupina) troupe

trúpa ž (nj. Truppe < fr. troupe) trupa, grupa, skupina

trúpă -e f

1. igralska družba

2. pl. mil. vojska

čéta -e ž trupă

alpín m (it, alpino) alpin, u Italiji vojnik brdskih trupa

avant-main [-mɛ̃] masculin prednji del roke, dlan; prednost (pri igri); prednji del konjskega trupa

basis -is (-eos), acc. -im, abl. -ī, f (gr. βάσις)

I. v pravem pomenu

1. arhit.
a) podnožje, podloga, podstava, podstavek: Vitr., columellae, sepulcri Ci., statua abiecta basim in foro manere voluerunt Ci., bases abacorum Plin.; preg.: aliquem cum basi sua metiri Sen. ph. koga s podlogo vred meriti = preceniti (precenjevati) koga; pren.: bases virtutis Vulg. podstave.
b) najspodnejši (najnižji) del stebrovega trupa: scapi Vitr.
c) podzid(je): villae Ci. ep.

2. mat.: basis trianguli Ci. (črta) osnovnica; basis arcus Col. tetiva.

3. živalski podplat: P. Veg.

— II. pren.

1. gram. osnovna beseda: Varr.

2. metr. zveza dveh stopic: slovničarji.

3. ret. podstava pripovedi: Don.

bèstrupac -pca m nakaza brez trupa

gódba -e ž
1. trupă de muzicanţi
2. muzică

Gurt, der, (-es, -e) pas (tudi Technik); pasnica, oprtnica; Baukunst, Architektur beim Gewölbe: oproga; Luftfahrt oplata trupa

Hecktriebwerk, das, Luftfahrt motor na/v zadnjem delu trupa

kalàfāt -áta m, kalàfat m (it. calafato) dial. ladjedelec, ki dela in popravlja ladje, zlasti pa, ki zasmoljuje reže med deli in deskami ladijskega trupa

kalafàtati -ām, kalafatírati -àtīrām (it. calafatare) dial. kalafatirati, zasmoljevati reže med deli in deskami ladijskega trupa

Kielraum, der, [Schiffahrt] Schifffahrt skladišče na dnu trupa

longeron [lɔ́ndžŋrən] samostalnik
aeronavtika greda vzdolž avionskega trupa

ošùperiti -īm, ošupèrisati -išēm zasmoliti reže med deskami ladijskega trupa

rider [ráidə] samostalnik
jezdec, jahač, -ica; umetnik v jahanju; kolesar, motociklist
tehnično premični del stroja, jahač
pravno, parlament dodatek, dodatna klavzula; privesek; stranska, omejevalna odredba, določba
trgovina podaljšanje menice
matematika matematična naloga za preskus (pregled) študentovega znanja
množina notranja podpora (rebra) (ladijskega) trupa; kamen, ki spodrine drug kamen

scafista m (pl. -ti) navt. vzdrževalec ladijskega trupa