Franja

trúga (-e) f pog. (krsta) bara

trúga ž (srvnj. truhe)
1. mrtvačka škrinja, lijes, les, sanduk, kovčeg: položiti mrliča v -o
2. sanduk na kolima za prevoz rasute robe: truga peska

plōxemum (plōxenum, plōxinum) -ī, n (najbrž gal. beseda; prim. plaustrum, plōstrum) ogrodje (okvir) voza, koš, truga voza, starejše vozni oskrinek: dentis os sesquipedalis gingivas vero ploxeni habet veteris Cat.; povzemata ga Q. in Fest.: sicut Catullus „ploxenum“ circa Padum invenit Q., ploxinum appellari ait Catullus capsum in cisio capsa[m]ve cum dixit: „gingivas vero ploxini habet veteris“ Fest.

sarcophagus 3 (tuj. σαρκοφάγος) mesojeden, meso najedajoč: lapis PLIN. nekakšen apnenec, ki so ga uporabljali za oblaganje krst, v katerih je mrtvo truplo v kakih 40 dneh razjedel in upepelil; najboljšo vrsto tega apnenca so lomili v troadskem Asosu, zato imenovan tudi lapis Assius. – Subst. sarcophagus -ī, m krsta, truga, rakev, rakva, sarkofag: IUV., PAUL., DIG., AUG., PRUD. – Soobl. sarcofagum -ī, n: IT.

trúgica (-e) f dem. od truga piccola bara