Franja

tron [ó] moški spol (-a …) (prestol) der Thron

tron -uri n prestol

trón (prestol) throne

brez tróna throneless
posaditi, postaviti na trón koga to seat on a throne, to enthrone, to throne someone
sedeti na trónu to sit on a (oziroma the) throne
slediti na trónu to succeed to the throne
zasesti trón to mount the throne, to come to the throne

trón (-a) m pog. (prestol) trono

trón m (gr. thronos) tron, prijestolje, prestolje: na tron posaditi, postaviti; na -u sedeti

trón -a m., трон -у ч.

трон m prestol;
взойти на т. zasesti prestol

трон -у ч., trón -a m., prêstol -óla m.

prêstol -óla m., престо́л -у ч., трон -у ч.

prêstol -a m tron, scaun

solium -iī, n (s sab. l nam. d, sor. s sedēre)

1. prestol, tron, visok sedež ali stol: Petr., Suet., Amm., Cl. idr., domus regia et in domo regale solium L., (sc. rex) accipit Aenean solioque invitat acervo V., solium divinum, deorum solio Ci., solium Iovis H., solium regale (sc. Iovis) O., tollere se a solio, solio tum Iuppiter aureo surgit, praefatus divos solio rex infit ab alto V.; meton. kraljevsko dostojanstvo, kraljevska čast, kraljeva (kraljevska) oblast, kraljestvo: Val. Fl., Cl. idr., ille ferox solio solus sceptroque potitur O., in paterno solio locare L., subvorsa iacebat pristina maiestas soliorum Lucr., redditum Cyri solio Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H., hunc quoque … solio depellere avorum Curio temptarat Lucan., solio depulsus T.

2. naslanjač, naslonjač
a) s katerega so pravniki na svojem domu svojim strankam (klientom) odgovarjali na pravna vprašanja: quo minus more patrio sedens in solio consulentibus responderem Ci., cum se de turba … in otium soliumque contulerit Ci.
b) oblastnikov, državnih uradnikov = sella curulis: solium eburnum Cl.; zaničlj.: bibitur usque eo, dum de solio ministretur Ci.

3. kamnita krsta, kamnita rakev, sarkofag, starejše žŕh ali žrèh: septimus dies erat, ex quo corpus regis iacebat in solio Cu., solium porphyretici marmoris Suet., defunctos sese multi fictilibus soliis condi maluere Plin., refertum odoribus solium Fl.

4. kamnita ali lesena kopalna kad, kopanja: Ca. idr., cum … exsiluisset e solio L., solium calidae aquae Cels. ali ferventis aquai Lucr., in solium descendere Cels., Vitr., insidens ligneo solio Suet., balnearum … solio totum corpus illo lacte macerabat Plin.

thronus -ī, m (tuj. ϑρόνος) vzvišen sedež, prêstol, trón: Plin., Prud. idr., thronus Caesaris Plin. — Soobl. thronum -ī, n: Ven.

trōno m

1. prestol, tron:
fino al trono di Dio do Boga
la sala del trono prestolna dvorana
sedere in trono, sul trono sedeti na prestolu, prestolovati; ekst. kraljevati

2. ekst. relig. podstavek z baldahinom (za svetniške kipce)

3. pog. šalj. straniščna školjka

4. pren. prestol:
il trono e l'altare kraljeva in cerkvena oblast
ascendere, salire al trono priti na prestol

5.
troni pl. relig. troni (angelski red)

cesarski pridevnik
1. (o cesarju) ▸ császáriPovezane iztočnice: cesarsko veličanstvo

2. (o cesarstvu) ▸ császári

vlaški pridevnik
(o Vlahih) ▸ vlach

θυγάτηρ, τρός, ἡ [Et. iz dhugh(e)ter-; slov. hči, hčere (iz strslov. dъšti iz dъkti), nem. Tochter (got. daúhtar). – Obl. θυγατρί, -τέρα, voc. θύγατερ, pl. -τέρες, -τέρων, -τράσι, -τέρας, ep. θυγατέρος, -τέρι, θύγατρα, -τρες, -τρῶν, -τέρεσσι, -τρας]. 1. hči. 2. NT vnukinja. 3. prebivalka, meščanka NT.