Franja

Trojan|ec moški spol (-ca …) der Trojaner, der Troer

Trojánec; trojánski troyano (m)

trojanski konj caballo m troyano
trojanska vojna Guetra f de Troya

Dardanus¹ -ī, m (Δάρδανος) Dardan,

1. Jupitrov in Elektrin sin, ustanovitelj in heros eponymos mesta Dardanije v Troadi, praoče trojanskega vladarskega rodu, torej tudi Eneja in Rimljanov: V., O., Lact. Od tod patronim
a) Dardanidēs -ae, m (Δαρδανίδης) Dardanid, Dardanov potomec: O., abs. = Aeneas: V., ali = Scipio Africanus: Sil.; pl. Dardanidae -ārum (-ûm), m trojanski: pastores Dard. V., abs. = Trojanci: V.
b) Dardanis -idis, acc. pl. -idas, f (Δαρδανίς) Dardanida, Dardanova potomka, pesn. = trojanska, Trojanka: V., O., Mart. Adj.
a) Dardanus 3 dardanski, pesn. = trojanski: arma, pubes V., gens, turres H., puppis Pr. Enejeva, Troia O.; tudi = rimski: Dard. ductor (= Scipio Afric.) Sil.; subst. Dardanus -ī, m Trojanec, occ. = Aeneas: V.
b) Dardanius 3 (Δαρδάνιος) dardanski, pesn. = trojanski: gens V., carinae V. ali pinūs O. Enejeve ladje, advena (= Paris) O., senex (= Priamus) O., vates (= Helenus) O., Iulus (Enejev sin) O., Roma O., Sil., minister (= Ganymedes) Mart.; subst. Dardania -ae, f (Δαρδανία) Dardanija, mesto pri Abidu v Helespontu, ki ga je ustanovil Dardan: O.; pesn. = Troia: V., O. idr.

2. sicer neznan stoik: Ci.

3. sloviti feniški čarodej: Plin., Ap. Od tod adj. Dardanius 3 Dardanov: artes Col. = čarodejne.

tēucro

A) agg. lit. knjižno trojanski

B) m (f -ra) lit. knjižno Trojanec, Trojanka

Troer, der, (-s, -) Trojanec

troiano

A) agg. mitol. geogr. trojanski

B) m (f -na) mitol., geogr. Trojanec, Trojanka

Trōiu-gena -ae, m in f (Trōia in gīgnere) v Tróji rojen, iz Tróje izhajajoč, trójski, trojánski: Romanus Carmen vetus ap. L., gentes Lucr.; subst. Trōiugena -ae, m Trójec, Trojánec: V.; v pl. Trōiugenae

1. = Trójci, Trojánci: V., Cat. (z gen. pl. Trōiugenûm).

2. = Rimljani, ker po mitološkem izročilu izhajajo iz Trojanca Eneja: Iuv.

Trojan [tróudžən]

1. pridevnik
zgodovina trojanski

the Trojan War trojanska vojna
Trojan horse trojanski konj; figurativno špijonažna ali sabotažna skupina na tujem ozemlju

2. samostalnik
zgodovina Trojanec, -nka
figurativno hraber (srčen, drzen, pogumen, odločen, žilav) človek
sleng vinski bratec

to work like a Trojan figurativno delati kot črna živina

Trojánac -nca m Trojanec

Trojaner, der, (-s, -) Trojanec

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

Amycus -ī, m (Ἄμυκος; prim. ἀμυχή praska) Amik, gr. moško ime,

1. Pozejdonov sin, bebriški kralj v Bitiniji. Ko so se na obali njegove dežele izkrcali argonavti, je pozval najhrabrejšega na rokoborbo z orožjem (castus), ki ga je sam izumil; Poluks se je spustil v boj z njim in ga je ubil: V., Val. Fl., Hyg., Amyci portus Plin. (blizu Herakleje v Pontu, kjer je bil baje Amik ubit).

2. neki Kentaver, Ofionov sin, ki je na Piritojevi svatbi ubil Lapita Keladonta, a sam podlegel Belatu: O.

3. neki Trojanec: V.

4. Enejev tovariš: V.

Atys (Attys) -yos, acc. -yn, voc. -y, abl. -ye, m (Ἄτ(τ)υς) Atis,

1. Herkulov in Omfalin sin, oče Tirena (Tyrrhenus) in Lida (Lydus), praoče tirenskih in lidijskih kraljev: T.

2. Trojanec, baje praoče Acijevega rodu (gens Atia), iz katerega je bila Avgustova mati: V., L. Od tega imena je treba ločiti ime Attis (gl. Attis).

Bitiās -ae, m (Βιτίας) Bitija,

1. Trojanec, Alkanorjev sin in Pandarov brat dvojček, Enejev tovariš: V.

2. neki Tirec na Didoninem dvoru: V.

Caene͡us -eī, m (Καινεύς) Cenej, Kajnej,

1. rojen lapitskemu kralju Elatu kot deklica Caenis -idis, f Cenida, Kajnida, ki jo je Neptun spremenil v neranljivega mladeniča z imenom Caeneus; ta se je udeležil kalidonskega lova, pozneje pa je v boju s Kentavri izdihnil pod debli dreves (V.) ali se spremenil v ptiča (O., Hyg.), v podzemlju pa se je spet preobrazil v deklico: V.

2. Trojanec, Enejev tovariš, ki ga je usmrtil Turn: V.

Charops -opis, m (Χάροψ = Svetlooki) Harop,

1. neki Trojanec: O.

2. atenski arhont: Vell.

Chromius -iī, m (Χρόμιος) Hromij, neki Trojanec: O:

Dōlo (Dolōn) -ōnis, m (Δόλων) Dolon, Trojanec,

1. Hektorjev ogleduh; ujela in ubila sta ga Diomed in Odisej: V., O.

2. Priamov sin: Hyg.

Ēpytus -ī, m (Ἤπυτος) Epit,

1. Trojanec, Enejev tovariš; od tod patronim Ēpytidēs -ae, m (Ἠπυτίδης) Epitid, Epitov sin = Perifant: V.

2. kralj v Albi: O.

Erymās -antis, acc. -anta, m Erimant, Trojanec, Enejev tovariš: V.