trohej moški spol (-a …) der Trochäus
tròhēj -éja m (gr. troehaîos) lit. trohej
trohej samostalnik
pesništvo (vrsta ritma) ▸ trocheus
trohéj (pesniška stopnica) trochee
trohéj (metrika) trochée moški spol
trohéj (-a) m lit. trocheo
trohéj m (gr. trochaios) trohej
chorēus -ī, m (gr. χορεῖος, sc. πούς pēs) metrična stopica trohej (—́⏑): Ci., Q.
cordāx -ācis, m (gr. κόρδαξ) kordak(s), neki razuzdan ples poseb. kora v starogrški komediji, v kateri so prikazovali zlasti pijanost: cordacem ducere (plesati) Petr.; met. stopica trohej (zaradi poskakujočega ritma): Ci., Q.; pren.: cordaces sententiae Fr. „opotekajoče se“ = minljive, ničeve.
trochaeus -ī, m (gr. τροχαῖος)
1. trohéj, stopica —⏑, ki se je prej imenovala choreus (horej): Ci., Q., Prud., M., Isid.
2. drugo ime za tribrah (tribrachys, stopica ⏑⏑⏑): Ci.
trochee [tróuki:] samostalnik
prozodija trohej
trochée [trɔše] masculin trohej; féminin poganjek iz korenin, iz posekanega drevesa
troqueo moški spol trohej
dichorēus -ēī, m (gr. διχόρειος) dihorej = dvojni trohej: Ci., Aug.
ditrochaeus -ī, m (gr. διτρόχαιος) dvojni trohej: Don.
trochaeīdes -is (gr. τροχαιειδής) podoben trohéju, tak kot trohej, trohejast: alius vero est numerus, qui trochaeides nominatur, id est qui figuram quandam speciemque trochaei habere videtur M.