-
trm|a ženski spol (-e …) der Trotz, die Dickköpfigkeit; (svojeglavost) der Eigensinn; (nepopustljivost) die Sturheit, der Starrsinn, die Störrischkeit
-
tŕma ž bot. sivka, Lavandula vera
-
tr̀ma ž dial. megla: od zapadnih pučina propela se trma
-
tŕma stubbornness; obstinacy; self-will; obstinateness; opinionatedness
-
tŕma entêtement moški spol , obstination ženski spol , opiniâtreté ženski spol , caprice moški spol , lubie ženski spol
-
tŕma (-e) f
1. ostinatezza, caparbietà, cocciutaggine, testardaggine; puntiglio:
otroška, ženska trma cocciutaggine infantile, femminile
narediti kaj iz trme fare qcs. per puntiglio
vztrajati v trmi incaponirsi
2. uomo testardo, cocciuto, caparbio
-
tŕma ž jogunstvo, jogunluk, bandoglavost: -o kuhati = -o pasti
joguniti se
-
tŕma obstinación f ; porfía f ; testarudez f ; terquedad f ; tozudez f ; capricho m
-
tŕma -e ž., упе́ртість -тості ж., наполе́гливість -вості ж., насти́рливість -вості ж.
-
tŕma -e ž încăpăţânare, îndărătnicie, capriciu, toană
-
aferramiento zgrabitev; zagrizenost, trma, kljubovanje
-
Bockbeinigkeit, die, trma
-
caparbieria f
1. trma, trmoglavost
2. trmoglavo ravnanje
-
caparbietà f trma, trmoglavost
-
capoccione m (f -na)
1. poveč. od ➞ capoccia pog. velika glava; trmoglavec, trma, svojeglavec
2. nareč. velika živina
-
caponaggine f trma, trmoglavost
-
cocciutaggine f trma; trdovratnost; svojeglavost
-
contrariness [kɔ́ntrərinis] samostalnik
nasprotnost, kljubovalnost, trma, samovoljnost
-
contumacia ženski spol trdovratnost, trma; izostanek od sodne obravnave
-
contumācia -ae, f (contumāx)
1. (o ljudeh) upornost, upor, kljubovanje, kljubovalnost, trma, trmoglavost, trdovratnost, „muhe“: Plin. iun. idr., contumacia et arrogantia Ci., an vero ex hoc illa tua singularis significatur insolentia, superbia, contumacia? Ci., idem habitus oris, eadem c. in vultu L., contumaciae suspectus Philotas Cu., inter abruptam contumaciam et deforme obsequium pergere iter ambitione ac periculis vacuum T. med razvratom (radikalnostjo) in sramotnim hlapčevskim duhom, c. adversus principem T.; redk. v blagem pomenu ponos, neuklonljivost: adhibuitque (Socrates) liberam contumaciam a magnitudine animi ductam Ci.; occ. upiranje sodniškemu izreku ali pozivu pred sodnika: Traian. ap. Plin. iun., Icti.
2. upornost, trma živali: pervicax c. (bovis), necessitate contumaciam deponit bos Col., contumaciam pecorum vincere Sen. ph.