Franja

trh|el (-la, -lo) morsch, moderig

tŕhel putrid; rotten; decayed, putrescent

tŕhel près de tomber en poussière, pourri, putréfié, putride ; figurativno caduc

tŕhel (-hla -o) adj.

1. marcio, putrido; fragile; (edificio) fatisciente

2. debole, fragile:
pren. stvar stoji na trhlih nogah la cosa poggia su fragili basi

tŕhel -hla -o (eu)
1. truo, truli, natruo: trhel les
trulo drvo; -a veja
trula grana; -a deska; stati na -ih nogah
2. trošan: -a stavba
trošna zgrada

tŕhel podrido; apolillado ; fig caduco

tŕhel prid., трухля́вий прикм.

tŕhel -hla -o prid. putred, putrezit

caduco razpadljiv, trhel, minljiv; star, zastarel

mal caduco božjast

cariāns -antis (cariēs) trhel, preperel, gnil, gniloben: M.

cariōsus 3 (cariēs) strohnel, sprhnel, prhek, preperel, trhel, gnil: Ca., Varr., Cels., Col., Plin., cariosis dentibus praedam dimisit Ph.; o vinu gladek in voljan: vinum, amphora Falerni Mart.; pren. o starosti: Afr. ap. Non., Prud., senectus O., dii Eccl. kipi bogov, sacerdotes perfidiā cariosi Ambr.; nuptiae Manilius ap. Varr. s staro osebo.

crank³ [kræŋk]

1. samostalnik
muhavost, prismojenost, samovolja; besedna igra; čudak, posebnež

2. pridevnik
majav, trhel, negotov
(navtika) ki se lahko prevrne; prismojen

cranky [krǽŋki] pridevnik (crankily prislov)
razmajan, razrahljan, trhel; vijugast; siten, razdražljiv, čudaški

crazy [kréizi] pridevnik (crazily prislov)
trhel, razmajan; nezdrav; blazen, ponorel, prismojen
pogovorno (about, with) ves nor na kaj

to drive crazy spraviti ob pamet
ameriško crazy bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go crazy znoreti
crazy quilt prešita odeja iz nepravilnih ostankov blaga
crazy pavement tlak iz raznobarvnih kamnov

croulant, e [krulɑ̃, t] adjectif ki se ruši, razpadajoč; trhel; onemogel od starosti; masculin, familier oseba zrele starosti (zlasti starši za mladino)

croulant de sommeil na smrt utrujen
mur masculin croulant razpadajoč zid
vieillard masculin croulant onemogel starček
cette danse n'est pas pour les croulants ta ples ni za starejše
je n'aime pas me promener avec les croulants ne hodim rad na sprehode s starši

desmantelado trhel, slab; razpadel, podrt; neopremljen

faul gnil, Holz, Friede, Ausrede: trhel; (träge) len; (schlecht) slab; Geschäft, Kunde: sumljiv; faul sein eine Sache, Angelegenheit: smrdeti

hinfällig bolehen, slaboten; (ungültig) neveljaven, ničen; Recht zapadel, neutemeljen; Argument: trhel; hinfällig werden oslabeti, shirati; hinfällig machen Recht razveljaviti

in-validus 3 adv. -ē (in [priv.], validus)

1. nedolžen, nemočen, slab, nezdrav, bolehen, hirav, bolan, strohel, trhel (naspr. validus, fortis): Amm., Anchises pelagi minas ferebat invalidus V., kljub svoji slabosti, homo invalidus senectā L., T., vulnere T., ad munera corporis invalidus L. za delo preslab, milites L., cibus cui capiendo invalidus (preslab) eram Aug., si homo morbo aut aetate aeger ad ingrediendum invalidus est Gell., invalidus atque aeger Suet., Parthi invalidiores Iust.; enalaga: vires O. slabe, invalidissimum urso caput, quod leoni fortissimum Plin., manus invalidae Lucan.; pren. slab = neuspešen, brez učinka (moči): ignes T., Cl., venenum Cl., causa, argumentum Icti., herba Col., arcus, fama Amm.; subst. invalidus -ī, m slabotnež, bolnik: Iuv., saucii et invalidi Cu. ranjenci in bolniki.

2. metaf. slab (za odpor), neodporen: moenia T., exercitus L., stationes L. preslabo zastavljene.

marcidus 3 (marcēre)

1. (u)vel, trhel: aures Plin., asseres Vitr., stagna Cl., lilia O., domus Sen. rh.

2. metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, izmozgan: alii principes marcidi somno, alii pervigiles et insomnes Plin. iun., marcidus vino et somno Sen. rh., huc incede gradu marcidus ebrio Sen. tr., marcidus edomito bellum referebat ab Haemo Liber Stat., senectus Val. Max., somno aut libidinosis vigiliis marcidus T., oculi libidine marcidi Ap. izpite.