Franja

trga|ti¹ (-m) (raztrgati) reißen, zerreißen; zerfetzen
figurativno trgati srce das Herz zerreißen
ki trga srce herzzerreißend

trga|ti² (-m) rože: pflücken; agronomija in vrtnarstvo sadje: pflücken, ernten; grozdje: lesen, pflücken
trgati zalistnike (Pflanzen) entgeizen

tȑgati -ām
1. trgati: vjetar trga lišće sa drveta; pas trga lanac
2. trgati, brati: trgati grožde u vinogradu; trgati cvijeće
3. trgati: nešto me trga u zubu
4. ekspr. buditi, dramiti: neka nitko ničiju ljutinu ne trga iza sna
5. trgati: konac se trga nit se trga; trgati se od smijeha; trgati se za nešto

tŕgati (puliti) to pluck, to pull; (nabirati) to gather, (sadje, cvetlice) to pick; (strgati, raztrgati) to tear, to rend, to lacerate

tŕgati na kose, koščke to tear to pieces, to bits
trga me v ušesu I have an earache
tŕgati se za... to fight for, to scramble for...
ljudje se trgajo za to blago there is a great demand for these goods
tŕgati se za meso to scramble for meat
tŕgati se za prostor, za sedež to scramble for a place
ljudje se trgajo za njegovo knjigo his book is selling like hot cakes

tŕgati déchirer, rompre ; (cvetlice, sadje) cueillir ; (grozdje) vendanger, faire les vendanges

trgati se se déchirer, se trouer
trgati se za kaj s'arracher quelque chose, se disputer quelque chose
trga me po vseh udih j'ai des tiraillements dans tous les membres, j'ai des rhumatismes
trga me po ušesih j'ai des douleurs d'oreilles, j'ai mal aux oreilles

tŕgati (-am)

A) imperf.

1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi

2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe

3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

1. spezzarsi, rompersi

2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene

4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

5. staccarsi

6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca

tŕgati -am i tržem
1. kidati: trgati cvetje; nit se trga
konac se kida
2. trgati: pes se trga z verige
3. trgati, brati: trgati grozdje
4. trgati, probadati, sijevati, sevati: v zobu, v kosteh me trga
5. otkidati, zakidati: trgati delavcem plačilo
6. derati, kidati: trgati plen z zobmi; trgati obleko
7. cijepati, cepati: srce se mi trga; trgati platno, obleko
8. odronjavati: voda trga bregove
9. jagmiti se: kupci se trgajo za blago
10. trgati se s kom gušati se, jakariti se s kim

tŕgati rasgar; desgarrar ; (cvetlice, sadje) coger

trgati grozdje vendemiar
trgati na kose despedazar, hacer pedazos
trgati se za kaj disputarse con ahinco a/c
trgati se za koga (fig) fam rifarse a alg
trga me po vseh udih tengo dolores en todos los miembros
trga me po ušesih tengo dolor de oídos
trgati se (o blagu) desgarrarse, rasgarse

tŕgati -am nedov., рва́ти рву недок., зрива́ти -ва́ю недок., урива́ти -ва́ю недок., шматува́ти -ту́ю недок.

tŕgati -am nedov.
1. a rupe
2. a sfârtica; a sfâşia
3. a smulge

trgati hlače v šolskih klopeh frazem
(hoditi v šolo) ▸ koptatja az iskolapadot
Kaj vse so že napovedovali, odkar sem nehal trgati hlače v šolskih klopeh. ▸ Mi mindent jelentettek már be, mióta befejeztem az iskolapad koptatását.

trga|ti se¹ (-m se) (raztrgati se) reißen
ki se ne trga reißfest, [rißfest] rissfest

trga|ti se² (-m se) za kaj: sich um (etwas) reißen

tŕgati se -am se nedov., урива́тися -ва́юся недок.

abpflücken Obst: obirati, obrati, Blumen: trgati, utrgati

bérbiti -īm trgati: djevojke berbeći pjevaju dekleta, ko trgajo grozdje, pojo

brȁti bȅrēm, oni bȅrū, vel. bèri, brâh brâše in bȅrijāh -āše in bȅrāh -āše; brȁh brȃ, bȅrūći, brȁo brála, brȃn -a
1. brati, obirati, trgati; brati voće, grožđe, cvijeće, cveće, kukuruz
2. nabirati; pčele beru med na cvijeću
3. prejemati: brati plaću
4. držati: zlatna kupa bere deset oka
5. brati lovorike ekspr. dosegati uspehe; ne brati brigu ne se brigati za kaj

brechen (brach, hat gebrochen) transitiv

1. lomiti (durchbrechen) zlomiti, prelomiti

2. Technik (zerkleinern) drobiti;

3. (erbrechen) bruhati, izbruhati

4. Papier: prepogniti; Blumen, Obst: trgati, utrgati, Obst: obirati, obrati; Flachs: treti; den Acker: preorati; das Eis: lomiti led, figurativ razbiti led; den Frieden: prekršiti, sein Wort: prelomiti; die Ehe brechen zagrešiti zakonolom

5. intransitiv zlomiti se, lomiti se, prelomiti se; Milch: sesiriti se, Herz: počiti; aus/durch etwas brechen planiti (iz, skozi); brechen mit prenehati z, prekiniti stike z

búcati bûcām
1. trgati: bucati košulju
2. gl. bukati

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.