tretjič [é] moški spol (-a …) zum dritten Mal; pri naštevanju: drittens
trétjič thirdly, in the third place; for the third time, the third time
trétjič troisièmement, en troisième lieu, tertio
trétjič adv.
1. la terza volta:
agr. tretjič orati interzare
tretjič orati praho terziare
2. (pri naštevanju)
(prvič, drugič) tretjič (primo, secondo) terzo
trétjič pril.
1. po treći put: danes sva se že tretjič srečala
2. treće: prvič, drugič in tretjič
trétjič tercero; en tercer lugar
trétjič prisl., втре́тє присл.
ter (stlat. terr [prim. terr-uncius] nam. *ters iz *tris; prim. skr. tríḥ = gr. τρίς = stvnem. driror trikrat, sl. trikrat, tretji, lat. tres, testis) num. adv.
1. trikrat: Pl., Ca., Varr., C., L. idr., bis terve Ci., bis aut ter Cels., ter decies = terdecie(n)s (gl. to besedo), vix ter in anno Ci., ter in annum Suet., ter aevo functus H. ki je videl tri dobe (rodove), ter amplus Geryones H. trikrat obsežni = tritelesni; pesn. (za opis): terni ter cyathi H. 3 x 3 = 9, ter deno bove V., ter centum V.; sinekdoha trikrat =
a) ponovljeno, ponavljano, ponovno, opetovano, zopet in zopet, znova in znova, spet in spet, vedno znova, večkrat, pogosto, pogosteje, češče: navem ter fluctus torquet V., ter et quater anno revisens aequor Atlanticum H., ter et quater ali ter quaterque V., H.
b) (za opis superl. pomena) silno, zelo, pre-, nadvse, jako: o ego ter felix O., felix ter et amplius H. srečen, presrečen, o terque quaterque beati! V. o srečni, presrečni!
2. tretjič, v tretje: ter consul Plin. iun., Lact., consulatu Caesaris ter Amm. za tretjega konzulovanja, v času tretjega konzulata.
tercero tretji; posredujoč, posredovalen; tretjič
tercera (clase) 3. razred (v šoli)
la tercera persona tretja (neudeležena) oseba
por cuenta de (un) tercero na tuj račun
tercero m posrednik, posredovalec; razsodnik; zvodnik
tercero en discordia posrednik v sporu
por orden de tercero po naročilu nekega tretjega
tertiātō, adv. (tertiātus: tertiāre) tretjič, v tretje: Cato ait verba tertiato et quartato quempiam dicere prae metu Ca. ap. Serv.
tertio [t:šiou] (latinsko) prislov
tretjič, na tretjem mestu
tertio [tɛrsjo] adverbe tretjič, na tretjem mestu
tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.
1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.
2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.
1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.
2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.
tērza f
1. šol. tretji razred; železn. nekoč tretji razred
2. avto tretja prestava; pog. tretja brzina
3. relig. terca
4. šport terca (sabljanje)
5. glasba terca
6. tretjič
thirdly [ɵə́:dli] prislov
tretjič, na tretjem mestu
trȅćōm prisl. tretjič, tretjikrat: ona nam sada trećom dolazi u posjete, u posete
troisièmement [trwazjɛmmɑ̃] adverbe tretjič
втре́тє (утре́тє) присл., trétjič prisl.