Franja

treska|ti [é] (-m) treščiti knallen, krachen
treskati z vrati die Türen zuknallen

trȅskati -ām (ijek., ek.) tresti: neću ja na ova kola, na njima bi se cijelim putem treskao, gl. tudi trijeskati

tréskati to crash, to bang, to slam

tréskati z vrati to slam the door

tréskati éclater avec fracas, craquer; faire du tapage; détoner; tonner

tréskati (-am) | tréščiti (-im) imperf., perf.

1. tuonare

2. pren. strepitare, far rumore; tuonare

3. sbattere (della porta)

4. battere (contro):
toča je treskala po šipah la grandine batteva sui vetri

5. piombare, stramazzare

6. tr. scaraventare, lanciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z oblakov treščiti na tla mettere (finalmente) i piedi a terra, scendere dalle nuvole
treščiti koga po glavi menare un colpo in testa a qcn.
treščiti koga na cesto sbattere qcn. sulla strada; licenziare qcn. in tronco
kaj mu je treščilo v glavo? ma cosa gli è preso? cosa gli è venuto in mente?

tréskati -am
1. treskati (ijek. i ek.), trijeskati, treskati, udarati: granate treskajo v strelske jarke; že ves dan treska
čitav dan već udara grom
2. lupati: treskati z vrati; treskati po kom z gorjačo; treskati kozarce ob steno

tréskati detonar; estallar; tronar

detonar pokati, treskati

fulminō -āre -ātus (fulmen)

I. intr. strele metati (lučati, treskati), bliskati (in grmeti): fulminantis magna manus Iovis H., fulminantem peierant Iovem Plin.; metaf.: Caesar dum … ad altum fulminat Euphraten bello V. grmi in treska v boju, Marte fulminante Plin., fulminat illa oculis Pr. strelja z očmi; brezoseb. = bliskati se, treskati: Boreae de parte trucis cum fulminat V., minore ni ad fulgurandum opus est quam ad fulminandum Sen. ph., cum tonat, fulgurat, fulminat Min. —

II. trans. s strelo zadeti, udariti, ob tla treščiti: Eccl., caelestis flamma … annosas fulminat ornos Cl.; v pass.: inferia fulminantur Sen. ph., vulnera fulminatorum Plin., a deo meruit fulminari Lact., fulminata abies Serv.; metaf.: fulminatus hac pronuntiatione Petr. pobit, potrt, quantā ni fulminet hostem Cl.

knallen pokati, počiti; treščiti, treskati; knallen auf vreči/metati na; streljati, pokati Sonne: žgati; jemandem eine knallen eno primazati; es hat geknallt počilo je (pripetila se je nesreča)

krachen pokati, počiti; Tür, Auto: treščiti (auf na), treskati; Stoff: škripati; (rumpeln) ropotati, zaropotati; es kracht in poka, kažejo se razpoke; [daß] dass es nur so kracht na vso moč

lopútati -am
1. lupati, trijeskati, treskati, trijeskom (tres-) zatvarati: loputati z vrati
2. udarati: veter loputa v okna

lúskati -am
1. lupati, trijeskati, treskati, trijeskom (tres-) zatvarati: luskati z vrati
2. pucati: luskati z bičem

plauzen treskniti, treskati (mit z)

quassō (stlat. cassō) -āre -āvī -ātum (frequ. iz quatere)

I. trans.

1.
a) močno (s)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, (za)majati s čim kaj, (za)kolebati s čim, (za)vihteti, (za)mahniti (mahati), mektáti, páhati s čim: Petr., Sen. tr., equus iubam quassat Enn. ap. Macr., lampada V., hastam O., V., caput Pl., V., Sil., Val. Fl., suam qui undantem chlamydem quassando facit Pl., me … frequens tussis quassavit Cat.
b) de(va)ti, vreči (metati): ramum madentem … super utraque tempora V., nec nostrum cum cane quassat ebur Mart. = ne kockam.

2. razbi(ja)ti, (raz)drobiti, (raz)tolči, razdeti (razdejati, razdevati), (raz)treskati, raztrupati, razškrebati, (p)oškodovati: Plin., Petr., Sil., Ap. idr., domus quassata O., iam quassatis circumiacentibus tectis Plin. iun., vasis quassatis diffluit humor Lucr., naves quassatae L. razpokane, prebite; tako tudi quassata ventis classis V., alvei navium quassati erant L., quassata muri reficere L. prebite dele = luknje, predore, vrzeli.

3. metaf.
a) (o)slabiti, hudo napasti, razvétrati, razmektati: Suet., quassata res publica Ci., ingenia vitia quassant Sil., aegrum corporis quassari etiam levibus solet offensis Amm., tempora quassatus Sil. vrtoglav, opit; prim.: multo tempora quassa mero O. opij se z obilico vina.
b) kak kraj vznemirjati, hudo stiskati, hudo (močno) pritiskati na kak kraj: quassata Placentia bello Sil., in quassatā bellis (od bojev v okolici) urbe Sil. —

II. intr. tresti se, majati se, zibati se: quassat caput Pl., quassanti capite (matast, potoglav) incendit Pl., quassante capite Caecil. ap. Serv., capitibus quassantibus (po nekaterih izdajah cassantibus) Pl., siliquā quassante V. škrebljati, klopotati.

roar² [rɔ:]

1. neprehodni glagol
(o živalih) rjuti, rjoveti, tuliti; kričati, vpiti, vreščati, javkati; ječati (od bolečine); glasno se smejati, krohotati se; (o konju) hripati; (o vodi) bučati, šumeti; (o gromu, topu) grmeti, bobneti, treskati; (o vetru) tuliti, besneti
aeronavtika bučno odvršeti; (o mestih) hrumeti, odmevati (with od)

to roar at s.o. (za)dreti se na koga, nahruliti koga, (za)vpiti na koga
to roar with laughter tuliti od smeha, krohotaje se (za)smejati, (za)krohotati se
the sea roars morje buči

2. prehodni glagol
zakričati, zavpiti, zatuliti, zavreščati, zarjuti (kletvico ipd.)

to roar oneself hoarse do hripavosti se dreti, se izkričati
to roar s.o. down prevpiti, prekričati koga

rumble² [rʌmbl] neprehodni glagol & prehodni glagol
bobneti, grmeti, pokati, treskati; bučati, ropotati, klopotati, drdrati; (o želodcu) kruliti; mrmrati; kotaliti se, voziti se; pustiti bobneti (ropotati, drdrati)

to rumble out (iz)blekniti, izgovoriti

tabletear klopotati, treskati, bobneti (grom); pokati, prasketati

tonō -āre, tonuī (indoev. kor. *(s)ten- glasiti se, doneti; prim. skr. stánati, stániti, stánayati [on] doni, grmi, rjove, tuli, gr. στένω, jon. στείνω stokam, στόνος stok, stokanje, στενάχω, στεναχίζω vzdihovati, στεναγμός, στέναγμα vzdih, στόνος, στοναχή stok, ječanje, lit. stenù stokati, stvnem. donar = nem. Donner, nem. stöhnen)

1. (za)grmeti, (za)treskati; impers.: tonuit tempestate serenā Enn., si tonuerit Ci., ordine tonare prius oportet, postea coruscare Ap.; potem pesn. s subj.: Iove tonante Ci., Iuppiter tonabat Pr.; pt. pr. tonāns -antis grmeč, gromeč, treskajoč: caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., tonantes equi H. gromovni (gromoviti) konji; subst. Tonāns -antis, m Gromóvnik (poseb. Jupitrov vzdevek): iter est superis ad magni tecta Tonantis O., Capitolinus Tonans O., Falcifer Tonans (= Saturnus) Mart., sceptriferi (= Iuppiter et Iuno) Sen. tr.

2. metaf.
a) (za)grmeti, (za)doneti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, razleči (razlegniti, razlegati) se: porta caeli tonat V., tonat Aetna ruinis V., caelum tonat omne fragore V., et prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap.
b) (kakor gr. βροντᾶν) (spre)govoriti z grmečim (gromovitim, gromkim) glasom, (za)grmeti: tona eloquio V., Pericles ab Aristophane tonare dictus est Ci., Pindarico spiritus ore tonat Pr., ut, quod Pericli contigit, fulgere ac tonare videaris Q., neque ipse Cicero territus cesserat tonantibus Demostheni Platonique Col., oratio magnifica et excelsa tonat Plin. iun.; s prolept. obj.: ter centum tonat ore deos V. poje z gromovitim glasom o bogovih, verba foro tonare Pr. z gromovitim glasom govoriti, bella Mart. o vojnah, talia Cl. — Soobl. po 3. konjugaciji: tonimus Verr. ap. Non.

trijèskati trȉjeskām (ijek.), tréskati trêskām (ek.)
1. treskati: svud okolo daždi, sijeva, grmi, trijeska
2. loputati, treskati: trijeskati vratima
3. treskati, tolči: trijeskati rukom o sto, gl. tudi treskati