Franja

treskanj|e [é] srednji spol (-a …) das Knallen, Krachen; Donnerschläge množina

trȅskānje s (ijek., ek.) tresenje

tréskanje crash, crashing, slam, slamming; banging, bang

tréskanje (-a) n scoppio, scoppiettio; lo sbattere; fragore

tréskanje s treskanje, trijeskanje, treskanje, udaranje, lupanje

trésk(anje) estallido m del trueno; detonación f ; estampido m

crepor -ōris, m (crepāre) hrumenje, bučanje, treskanje: tonitruum Iul. Val., ferri Isid. rožljanje verig.

fragor² -ōris, m (prim. gr. σφάραγος šum, hrup, σφαραγέομαι prasketam, sikam)

1. hreščanje, prasketanje, pokanje, bobnenje, treskanje, šumenje, ropot, hrup, hrušč: (nubes) perterricrepo sonitu dat scissa fragorem Lucr., dant sonitum frondes ramique fragorem Lucr., saepe geli multus fragor … in magnis sonitum dat nubibus alte Lucr., pelagi cecidit fragor V., subitoque fragore intonuit laevum V., aridus altis montibus audiri fragor V., fr. stagni Averni V. podzemeljsko bobnenje, fr. aethera complet V. rožljanje orožja, in tectis praecipuus fr. V. tožeče (žalostno) vpitje, fr. tectorum, quae diruebantur L., nec sinit audiri vocem fragor aequoris ullam O., caeli fr. Cu. utrgan oblak, caelestis fr. Q. grom, aquae … cum fragore labentes Sen. ph., Nilus … fragore auditum accolis aufert Plin., vastus fragor circa mare Plin. iun.; pren.: terra … quasi fragore quodam et sonitu ipso ante denuntiat Ci.

2. occ.
a) glasna pohvala (s ploskanjem): Q. (8, 3, 3)
b) govorica, glas: regem fragor per moenia differt mille ciere manus Val. Fl.

Geschmetter, das, treskanje; der Nachtigall: gostolenje

roar¹ [rɔ:] samostalnik
(o vetru) tuljenje, besnenje, (levje) rjovenje; (o morju) bučanje; krik, vik; glasen smeh, krohot(anje); grmenje, treskanje
avtomobilizem, aeronavtika hrup, bobnenje

to set the table in a roar spraviti družbo v krohot
to set up a roar dvigniti krik in vik

slam [slæm]

1. samostalnik
loputanje, treskanje (z vrati); pok, tresk
ameriško ostra kritika

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zaloputniti (se) s treskom; treščiti s čim (on po, na)
lopniti, udariti, butniti, suniti
sleng z lahkoto premagati

to slam the door zaloputniti vrata
he slammed the door in my face zaloputnil mi je vrata pred nosom, figurativno odbil (zavrnil) me je

tonitrus -us, m (Pl., Acc. fr., Pac. fr., Varr. ap. Non., L., O., V., Ph., Stat., Lucr., Plin., Sen. ph. in poznejši pisci), tonitruum -ī, n (Varr. ap. Non., Plin., Tert., Aug., Hier.; v pl.: O., Sen. ph., Amm., Lact., Tert.), tonitruus -ūs, m (Plin., Hier.); sg. se tvori nav. iz obl. tonitrus; pl. večinoma tonitrua -uum, dat. in abl. tonitribus (tonāre) grom, grmenje, trèsk, treskanje: tonitrum secuti nimbi O., movet (sc. Iuppiter) tonitrūs O., sonat tonitribus aether O., caelum tonitru contremit Pac. fr., tonitru caelum omne ciebo V., tonitru tremescunt ardua terrarum et campi V., humanas motura tonitrua mentes O., tonitruus gentium, fulmen eloquentiae Christianae Hier.

trȅska ž (ijek., ek.)
1. trušč: od velike -e sav se carev dvor zatrese
2. treskanje: čuje se neka treska vrata i prozora
3. rožljanje, ropotanje: nastade opče čavrljanje i treska noževa, vilica i tanjura

tumultus -ūs, m (tumēre)

1. razburkanost naravnih sil in elementov = vihar, vihra, nevihta, bučanje, hrumenje, bobnenje, pok, pokanje, tresk, treskanje, grom, grmenje; pesn.: corpus mortale tumultus (groma) non tulit aetherios donisque iugalibus arsit O., tremendo Iuppiter ipse ruens tumultu H., quanto trepidet tumultu Orion H., tumultus (bučanje) maris Sen. tr., pelagi Lucan.

2. occ. vojni hrup, vojni trušč, vojna nevarnost, vojna vihra, vojna, izbruh vojne, spopad, vstaja, upor, revolt, tumúlt: in bello ac tumultu Ci., tumultus Gallicus Ci., Germanicus T., nemini expedit in Siciliā tumultum commoveri Ci., tumultum praebere L. ali movere H. ali facere S., omnia tumultu Romae implere L., conflare gladiatorum ac fugitivorum tumultum Ci., tumultum comprimere, sedare L., tumultum esse senatus decrevit L. senat je dal razglasiti, da je izbruhnila vstaja, tumultus Cinnanus N., servili tumultu C., nata in vanos tumultus gens L., cohortes tumulti (gl. opombo spodaj) causā conscripserat S.

3. metaf. hrup, trušč, hrum, hrušč, hrumenje, zmešnjava, beganje, zmeda, nemir, vrvež, razburjenje, vznemirjenje, upor, revolt, tumúlt: tumultum inicere civitati Ci. vznemiriti, initium repentini tumultus factum est ab Ambiorige C., tumultus e castris in urbem penetrat L., cum omnia terrore ac tumultu streperent L., tumultus conticescit L., per tumultum ac trepidationem agi L., tumultus verborum T.

4. vpitje, vrišč, zmeda, zmedenost, mešanje, kopičenje: sermonis Plin. jecljanje; pesn. nemir, nemirnost, zbeganost, razdraženost, razvnetost ipd.: tumultus mentis H., Lucan. dušni (duševni) nemir, zbeganost, razdraženost; prim.: pectora pulsata tumultu Petr.; stomacho tumultum ferre H. (raz)dražiti želodec, mihi bilem vestri movere tumultūs H. vaše razgrajanje, cui lapis (= marmor) curae est urbisque tumultus Tib. strah, da se ne bi zrušile hiše.

Opomba: Stlat. heterocl. gen. sg. tumultī: Acc. fr., Afr. fr., Enn. fr., Pl., Ter., S.

грохот m

1. treskanje, grmenje, pokanje;

2. veliko rešeto

трескотня f prasketanje, treskanje; čenčanje, blebetanje;
т. ружейная puškarjenje;
т. кузнечиков cvrčanje murnov

tableteo moški spol klopot, prasket(anje)

tableteo del trueno treskanje groma

πάταγος, ὁ (πατάσσω) ep. ion. poet. ropot, hrup, šum, ploskanje, pokanje, hreščanje, topot, treskanje, škripanje ὀδόντων, βοὴ καὶ πάταγος krik in vik.