Franja

trȅska ž (ijek., ek.)
1. trušč: od velike -e sav se carev dvor zatrese
2. treskanje: čuje se neka treska vrata i prozora
3. rožljanje, ropotanje: nastade opče čavrljanje i treska noževa, vilica i tanjura

trȅska ž zool. trska, polenovka, Gadus morrhua, gl. tudi trijeska

tréska splinter; (wood) chip

suh kot tréska (as) thin as a poker (ali a lath)

tréska éclat moški spol de bois

tréska ž trijeska, treska: goreča treska; s -ami svetiti; -e klati; suh kot treska
veoma mršav

tréska glej trska

треска f (riba) polenovka

āssula -ae, f (prim. āsser) treska, troha, iver, škulja, šibra: Pl., Vitr., P. F.; pl. assulae met. = z deskami opažena hiša: Furius Bibaculus ap. Suet. — Soobl. āstula -ae, f: Plin. Val., piceae ali taedae astula Plin. smolnata treska, borovka; pl. astulae Ap. odkrhnjeni kamenčki; tudi hāstula -ae, f: Isid., percussarum (od strele zadetih) arborum hastulae Sen. ph.

bakalár -a m (it. baccalà) bakalar, treska

éclat [ekla] masculin drobec, odkršek; treska, iver; tresk, pok; močan sij, blisk; sijaj, krasota, blesk; svežost (polti); figuré škandal, pozornost, senzacija

à l'abri des éclats varen pred drobci (granat ipd.)
éclat d'obus, de bombe granatni, bombni drobci
éclat d'os, de verre drobec kosti, stekla
éclat du soleil močna sončna svetloba
éclat de rire krohot
éclat de tonnerre grom
éclats de voix vpitje, kričanje
action féminin d'éclat sijajno dejanje
donner de l'éclat da(ja)ti sijaj
être dans tout l'éclat de sa beauté biti v polnem sijaju svoje lepote
faire un éclat, faire beaucoup d'éclat (veliko) pozornost zbuditi
partir d'un éclat de rire bušiti, bruhniti v smeh
provoquer un éclat napraviti sceno, škandal
rire aux éclats krohotati se
voler en éclats razleteti se na koščke

facula -ae f (demin. fax; prim. izpos. v nem. Fackel in od tod izpos. bakla v slov.) treska, plamenica, bakla: Ca., Varr., Aug.; pren.: tibi Fortuna faculam allucere vult Pl.

fōmes -itis, m (gl. favīlla)

I.

1. netivo, netilo, podnet, gorivo: Plin., Lucan., Amm., rapuitque in fomite flammam V.; metaf. netilo = povod, vzrok, izvir: Sid., disciplinarum Ap., ingenii Gell. insaniae Aug., peccati Prud.,

2. treska: Serv., P. F. —

II. toplota, gorkota: intepuit fomite fumeo Prud.

frāgmentum -ī, n (frangere)

1. (odlomljen) kos, odlomek, drobec, iver, treska, v pl. tudi razbitine, ostanki; redko v sg.: fr. lapidis Ci. drobec, drobec kamna (= škulja), acutum (hastilis) L., ossis Cels. kostni drobec, kostni okrušek (odcep); v pl.: tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum Ci., fragmenta ramea V. odlomki vej, fr. navium S., fr. ramorum, tegularum L., tabularum remorumque Cu., panis Luc. fr., Plin.; pesn. metaf.: Emathiae fragmenta ruinae Lucan. ostanki tesalskega vojaštva.

òdljusak -ska m
1. iver, treska
2. škrbina: u vilici mi ostao još jedan odljusak

polénovka ž zool. treska, bakalar, Gadus morrhua

scheggia f (pl. -ge) iver, treska; drobec

schidia -ae, f (izpos. σχίδιον) treska, trska, iver, ostružek: VITR., taedae schidiae VITR. borove (smolnate) treske (trske).

surculus -ī, m (demin. surus veja, mladika)

1. vej(ic)a, mladika, odrastek, poganjek, rozga: Cels., Col., Plin., Suet. idr., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.; surculum defringere kot znamenje zavzetja, okupacije: ut (sc. amissam possessionem) surculo defringendo usurpare videantur Ci.

2. occ.
a) sadika, cepič: Varr., Col., Plin. idr., da mihi ex arbore quos seram surculos Ci.
b) drevesce: Col., ruratio omnis in … surculo Ap. v sadjarstvu (drevoreji); od tod: fructūs surculorum Cels. (drevesno) sadje.
c) odlomljena vej(ic)a, treska, treščica, trščica, skala, iver(ek), drobir: ubi surculos corpori infixus est Cels., surculum educere, eicere Cels., surculum extrahere Plin.
d) paličica: surculi duo erant teretes, oblonguli Gell.
e) kot kirurški t.t. deščica: Cels. — Soobl. surculum -ī, n; v pl.: Ven.

Opomba: Sinkop. acc. pl. surclos: tertium genus seminis, quod ex arbore per surclos defertur in terram Varr.

trijèska ž (ijek.) treska, trska: pri sudaru sve se na -e razleti

tŕska ž zool. treska, bakalar, Gadus morrhua