Franja

tŕdost (-i) f durezza, rigidità; ekst. severità, rigore

tŕdost m tvrdost

airain [ɛrɛ̃] masculin, vieilli bron; figuré trdota, trdost, trajnost

d'airain iz brona, bronast, trden, trajen
avoir un cœur d'airain imeti srce ko kamen
avoir un front d'airain nesramen ali neomajen biti

čvrstìna ž, čvrstòća ž trdnost, trdost, čvrstost

dureté [dürte] féminin trdota, trdost; sirogost, ostrost; brezsrčnost, neusmiljenost; žilavost; pluriel grobost

degré masculin de dureté d'une substance trdôtna stopnja snovi
dureté de cœur brezsrčnost, brezčutnost
dureté d'oreille naglušnost
dureté des temps hudi, slabi časi
traiter quelqu'un avec dureté brutalno ravnati s kom

dūritās -ātis, f (dūrus) trdost, pren. neprijaznost: orationis Ci., d. in verbis Ci.

dūritia -ae, f (dūrus)

I.

1. trdost, trdota: tergi Pl., atrae pellis O., ferri, lapidis Plin., adamantina Olin.; v pl.: duritiae semirosi panis Arn. oglodan trd košček kruha.

2. occ.
a) medic. otrdelost, trdost: d. mammarum Plin., alvi Suet. zapeka; v pl.: cicatricum duritiae Plin., „parotides“ sunt duritiae Isid.
b) trpkost: vini Plin.

— II. pren.

1.
a) utrjevanje, utrjenost, trdo (strogo) življenje (= strog način življenja), vzdržnost, vztrajnost: Pl., Ca. fr., Suet., Iust., d. virilis Ci., animi duritia sicut corporis Ci., patientia et d. Ci. duševno in telesno utrjevanje, (Germani) ab parvulis labori ac duritiae student C., sic duritiae se dedisse, ut … N., a pueritia consuetam duritiam … voluptati habuisse S., duritiae et patientiae insuescere T., d. corporis et lacertorum Plin. iun., nervorum Veg.
b) trdosrčnost, trdosrčno ravnanje, ostrost, strogost, krutost, okrutnost: Pr., tua d. Pl., Ter., animi duritiam (nekje duritiem) habere Ci., patientiam duritia immanis (imitatur) Ci., duritiā ferrum ut superes adamantaque O., d. veterum T.
c) nesramnost: oris Sen. ph.

2. tiščanje, težava, nadloga, nadležnost, nadlega: imperii, caeli militiaeque, operum T., legum Suet.

duritiēs -ēī, f (dūrus)

1. trdost, trdota: Lucr., ferri Cat., saxa ponere duritiem coepere O.

2. occ. (medic.) otrdelost, trdota: cutis Cels., vulvae Plin., invenies duritiem in intestino Veg.

3. pren. trdosrčnost: animi duritiem (nekje duritiam) habere Ci.

dūritūdō -inis, f (dūrus) trdost, pren. trdosrčnost: Ca. ap. Gell.

glaciēs -ēī, f (sor. z gelū, gelidus)

1. led: CELS., SEN. PH., PLIN., PLIN. IUN., sol ... glaciem dissolvit LUCR., tibi ne teneras glacies secet aspera plantas! V., glaciem cum flumina trudunt V. kadar reke ženejo led, kadar se reke srežijo, concreta gl. L., CU., lubrica gl. L. žled, požledica, poledica, gl. iners H., ventis adstricta, fragilis O., lucidior glacie O.; redko pl.: VULG., SID., Hyperboreae glacies V. ledenine, zaledenele pokrajine.

2. meton. trdost: tum glacies aeris flammā devicta liquescit LUCR.

inclēmentia -ae, f (inclēmēns) neprizanesljivost, nemilost, strogost, ostrost, trdost, neusmiljenost, neprijaznost: i. divūm has evertit opes V., i. adversus reos T., i. mortis V., i. caeli Iust. ostro podnebje.

krućìna ž trdost, togost

mītigō -āre -āvī -ātum (mītis in agere)

1. narediti (delati) voljno, (o)mehčati, odvzeti (jemati) čemu trpkost, rezkost ali trdost, (z)rahljati: Mart., cibum Ci. kuhati, peči, fruges Ci. zoriti, agros Ci. (z)rahljati, agrum flamma et ferro H. obdel(ov)ati, krčiti, arbores silvestres Plin. udomačiti (udomačevati), amaritudinem frugum, cervicum duritias, pilos Plin., cum mitigatā hieme Cu. ob že milejši zimi, panis usu carnisque coctae et dulcedine vini mitigati Fl. pomehkuženi.

2. metaf.
a) (živa bitja ali njihov značaj) (u)blažiti (ublaževati), udomačiti (udomačevati), (u)krotiti, pomiriti (pomirjati); (po)tolažiti; spraviti (spravljati) koga s kom: te ipsum … aetas mitigabit Ci., m. aliquem pecuniā T., mitigari precibus T., mitigare alicuius animum Ci., iam admodum mitigati animi raptis erant L., m. animal Sen. ph., aures Q., aures (elephantorum) ad notum sonum mitigatae Cu. privajena na … , mitigare Lampsacenos in istum Ci. pripraviti Lampsačane do tega, da mu prizanesejo, Hanibalem Romanis Iust. Hanibala spraviti z Rimljani; tako tudi med.: mitigatus est patri Iust. spravil se je z očetom.
b) kako stanje (o)lajšati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati): obsequio mitigantur imperia Cu., m. labores Ci., morbum Plin. iun., febrem quiete Q., dolorem Ci. (o)hladiti, (o)lajšati, aliquā re molestiam Ci., iram, iracundiam Cu., tempus mitigat iras O., m. rabiem Plin., metus Q., tristitiam et severitatem Ci., perfidiam meritis Cu. razorožiti, Caecilius legis acerbitatem mitigandam putat Ci. — Od tod adv. pt. pr. mītiganter = mītigābiliter: Cael.

rigidez (množina: -ces) ženski spol togost, trdost, otrplost; strogost

rigidez cadavérica mrliška otrplost

rigidità f

1. togost; ostrina (tudi pren.):
la rigidità del clima ostro podnebje

2. med. trdost, togost, rigidnost

3. ekon. neelastičnost, togost:
rigidità della domanda, dell'offerta neelastičnost povpraševanja, ponudbe

4. fiz. trdnost:
rigidità dielettrica prebojna trdnost

rigor -ōris, m (rigēre)

1.
a) trdota, trdina, trdost, premrlost, togost, otrplost, okorelost, negibčnost, neupogljivost: Lucr., rigor ferri, ligni V., Vitr. idr., nervorum Cels. veliki (splošni) krč, rigorem habere Col. biti tog, neupogiben (neupogljiv).
b) occ. odrevenelost od mraza, meton. mraz: Luc. fr., Macr., Val. Max., Sen. ph. idr., gelidus rigor Lucr., rigor aquae Plin. iun., Alpinus O., torpentibus rigore membris L.; pl.: rigores praeposteri Plin. (po)nočni mraz, nimii Lact.
c) ravna lega, prema smer, ravna smer (linija) npr. tekoče vode: Icti.

2. metaf.
a) trdost, trdota, strogost, neomajnost, neizprosnost, neupogljivost, ostrost, ostrina: disciplinae veteris T., iuris Icti., antiquus rigor et nimia severitas T.
b) trdost, trdota, neuglajenost, neokretnost, neprožnost, grdost, okornost, togost npr. α) v vedenju, navadah: te tuus iste rigor positique sine arte capilli decet O. β) slik, slikarij, poslikav, kipov: Plin. γ) naglasa, akcenta: accentus Q.

rudesse [rüdɛs] féminin raskavost, hrapavost; trdost; trdota; trpkost (vina); figuré težava, trud; neprijaznost (vremena); strogost (zime); oduren značaj, odurnost, grobost

fraiter quelqu'un avec rudesse ostro, strogo s kom ravnati
rudesse de la peau raskava koža

salebra -ae, f (salīre) večinoma v pl.

1. jamasto (kotanjasto, gručavo, hrapavo) mesto na poti ali cesti, hrapavina, grb(av)ína: PR., COL., MART. idr., qui queritur salebras H.; metaf.: senile guttur salebris spiritus gravavit VAL. MAX. neenakomerno pojemanje sape.

2. klas. le pren.
a) o govoru negladkost, hrapavost, trdost, spotikljaj, spotika, težava, napaka: MART. idr., (sc. Herodotus) sine ullis salebris ... fluit CI. brez spotike, gladko, haeret in salebra (sc. oratio) CI. (ob)tiči na spotikljaju, in salebras incĭdere CI. zaiti (zabresti) v težave.
b) brevis tristitiae salebra VAL. MAX. lahek oblak.

severity [sivériti] samostalnik
strogost, ostrost, neprizanesljivost, trdost (on do)
natančnost, eksaktnost; preprostost, resnobnost (sloga)

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).