Franja

trdi|ti, trdi|ti¹ (-m) behaupten, neomajno: steif und fest behaupten
trditi nekaj nasprotnega das Gegenteil behaupten

trdi|ti² (-m) (strjevati) härten

trdíti affirmer, prétendre, soutenir, assurer

trditi nasprotno affirmer (ali soutenir) le contraire
trditi trdovratno soutenir contre vents et marées (ali familiarno mordicus)

trdíti¹ (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose

trdíti² (-ím)

A) imperf.

1. indurire

2. irrigidirsi

3. pren. indurirsi, diventare insensibile; rendere insensibile

B) trdíti se (-ím se) imperf. refl. indurirsi, solidificarsi

trdíti -ím, trdi -ite, trdil -a i tŕditi -a
I.
1. tvrditi: trditi resnico
tvrditi istinu; priče drugače trdijo
svjedoci, svedoci tvrde drukčije
2. pričvršćivati: čebele trdijo satnico na okvir
pčele pričvršćuju satnu osnovu na okvir, na ram
3. činiti tvrdim, čvrstim, čeličiti, kaliti: trditi jeklo
II. trditi se stvrdnjavati se, zgrušavati se: kri se trdi

trdíti -ím nedov., тверди́ти -джу́ недок., стве́рджувати -джую недок.

trdíti -ím nedov. a afirma, a susţine

tŕditi to affirm; to assert; to make an assertion

tŕditi, da... to maintain that...

tŕditi afirmar, aseverar, asertar; asegurar; sostener (da ... que...)

trditi nasprotno sostener lo contrario
nisem trdil, da ... yo no he dicho que...

trdi|ti se (-m se) strditi se härten, aushärten

abbinden^*

1. (losbinden) odvezati

2. Blutgefäße, einen Arm: prevezati, podvezati

3. eine Sauce: zgostiti intransitiv Mörtel, Beton: vezati, trditi, Sauce: zgostiti se

affermare

A) v. tr. (pres. affermo)

1. trditi, zagotoviti, odločno izjavljati:
affermò la propria innocenza trdil je, da je nedolžen

2. absol. pritrditi, potrditi, prikimati:
affermò con un cenno del capo prikimal je

B) ➞ affermarsi v. rifl. (pres. mi affermo) uveljaviti, uveljavljati se, afirmirati se

affirm [əfə́:m] prehodni glagol & neprehodni glagol
potrditi, trditi, zatrditi, zatrjevati; izjaviti

affirmer [afirme] verbe transitif potrditi, trditi, zagotavljati; uveljaviti (pravico) afirmirati; juridique (s prisego) potrditi; očitno, jasno pokazati

s'affirmer postati jasen, očiten; uveljaviti se, afirmirati se
affirmer sa volonté jasno pokazati svojo voljo
affirmer sur l'honneur potrditi pri svoji časti
affirmer son talent uveljaviti svoj talent

affīrmō (adfīrmō) -āre -āvī -ātum

I. še trdnejše, še trpežnejše storiti kaj: corium affirmatum cineris inspersu Ap.

— II. pren.

1. utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), okrepiti, podkrepiti: ea res Troianis spem affirmat L. utrdi Trojance v upanju, societas iureiurando affirmatur L., tu animo affirmas (te) Cat. (tudi offirmas).

2. potrditi (potrjevati) (naspr. refellere): transfugarum dicta L., fortunā tum urbis crimen affirmante L. ker je... povzročala, da se je zdelo... resnici podobno, promissa rebus (z dejstvi) affirmare L., quod breviter dictum est, rationibus affirmatum... Ci., virtutem armis aff. T. dokazati, izpričati.

3. trditi, zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati) (naspr. dubitare, abnuere, negare); abs.: non agis, affirmo O., nemo scire et omnes affirmare T., pass. brezos.: noctem quidem, ut affirmatur, non insomnem egit T.; z de: Dig., si ullā alliā de re... adfirmare possem Ci. določno govoriti; z obj.: hoc, cum tota Sicilia diceret, tamen adfirmare non auderem Ci., nihil enim aliud adfirmare possum nisi sententiam... meam Ci., quis rem tam veterem pro certo affirmet? L., qui hoc fortissime affirmant Q.; z ACI: L., Cels., Cu., (dolere) ne malum quidem esse philosophi adfirmant Ci., adfirmante Apronio se plus non esse daturum Ci., quidam plures deo ortos affirmant T.; z odvisnim vprašanjem: quis pro certo affirmet, quot fuerint L. — Od tod adv.
a) pt. pf. affīrmātē zatrdno, zagotovo, določno: aff. quasi deo teste promittere aliquid Ci. slovesno, affirmatissime contendere, scribere Gell.
b) pt. pr. affīrmanter zatrdno, določno: praedicare Gell.

afirmá afírm

I. vt.

1. trditi, zatrjevati, zatrditi

2. zagotavljati, zagotoviti

II. vr. izkazati se, uveljaviti se, uveljavljati se, afirmirati se

afirmar utrditi, podpreti; trditi, potrditi, zagotoviti; Čile prisoliti (zaušnico)

afirmar el rostro resen obraz narediti
afirmarse afirmirati se, uveljaviti se; opreti se; pri izpovedi vztrajati

āiō, st.lat. aiiō (iz *agio)

1. „da“ reči (govoriti), meniti, da, potrditi, pritrditi (pritrjevati) (naspr. negāre): Diogenes ait, Antipater negat Ci., nunc aiunt, quod tum negabant Ci., non curo, quid aiat ille aut neget Ci.

2. reči, praviti, veleti, trditi, zatrditi (zatrjevati): modo ait hoc, modo illud Ci., haec Carneades aiebat Ci.; kot reklo pogovornega jezika quid ais? kaj praviš? kaj praviš! kaj meniš? ali je mogoče? tako? čuj!: Kom., quid ais, Eruci? Ci. Večinoma z odvisnim govorom (ACI): aio te, Aeacida, Romanos vincere posse Enn. ap. Ci., fundum ex iure Quiritium meum esse aio Ci., crimen ais te metuisse Ci., quod multi per ambitionem fieri aiebant S.; pri neodvisnem govoru, posebno kot vrinek: non sum moechus, ais H., Ennio delector, ait quispiam, quod non discedit a communi more verborum Ci., inter haec senex: Huncine, aiebat,... videre potestis? L., tum, ait, lacrimare debueras Cu., ut ait Statius noster in Synephebis Ci. (tudi brez subj.: ut ait in Synephebis Ci. kakor se pravi), vicarius est, qui servo paret, ut mos vester ait H. kakor vi radi pravite; zlasti pri pregovorih: id quod aiunt, auribus teneo lupum Ter., o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci., agamus pingui, ut aiunt, Minervā Ci. Redko z dat.: hic erit locus, fratri ait, quem teneas L., filius huic Veneris „figat te meus arcus“ ait O.

Opomba: Āiō je v. def.; klas. so le oblike: āiō, ais, ait, āiunt, cj. pr.: āias, āiat, āiant, popolni ind. impf. act. āiēbam, āiēbas itd. (skrč. aības, aībat Acc. fr., Pl., Ter.); adj. pt. pr. āiēns -entis trdeč, trdilen (naspr. negans): Ap., M., credere negantibus et aientibus Ci., negantia contraria aientibus Ci. Drugih oblik, kakor inf. pr. aiere Aug., ind. pf. aistī Aug., aiērunt Tert., imp. ai Naev. fr., se je izogibati. Vprašalna oblika *aisne? praviš? meniš (misliš)? ali res? je mogoče? se krči v ain? sprva pred samoglasniki: ain heri nos advenisse? aio Pl., ain? audivisti? Pl., potem tudi pred soglasniki: ain tu? poterisne dicere? Ci.; okrepljeno ain vero? Ter., ain tandem? Ci.

allege [əlédž] prehodni glagol
izjaviti, trditi, navesti; domnevati

she is alleged to be ill baje je bolna