trd|en (-na, -no)
1. hrana, tkanina, povoj, stisk, prepričanje, značaj, načela, pravila: fest, notranje: [festgefügt] fest gefügt; (odporen) strapazierfähig; človek: (značajen) charakterstark
2. tehnika -fest (natezno zugfest, pretržno reißfest, tlačno druckfest, udarno schlagfest, uklonsko knickfest, upogibno biegefest, za prijem [griffest] grifffest)
3. (trdno stoječ) stabil, standfest, feststehend, standsicher; (neločljiv) zveza: unlösbar; dokaz, argument: stichhaltig, hiebfest, hieb- und stichfest; prepričanje ipd.: (ukoreninjen) [festverwurzelt] fest verwurzelt
4. zdravje: gut; starec: rüstig
biti trdnega zdravja sich einer guten Gesundheit erfreuen
| ➞ → trdni
Zadetki iskanja
- tŕden -a, -o solid, firm; fast; steady; (neovrgljiv) hard and fast
tŕden, -a, -o kot skala steady as a rock
tŕdno telo fizika solid
tŕdno stanje solid state
v tŕdnem stanju solidified, in a solid state
v tŕdnem spanju a fast sleep
cene ostanejo tŕdne (stalne) prices remain firm
postati tŕden, -a, -o to consolidate
imeti tŕdna tla pod nogami to be on solid ground - tŕden ferme, solide, consistant, compact, stable, fixe , (trajen) durable, permanent , (neomajen) inébranlable, imperturbable, immuable
trdno obljubiti promettre ferme (ali formellement)
biti trdno prepričan être fermement (ali intimement) convaincu, avoir la ferme conviction
trdno skleniti, da prendre la ferme résolution de, se jurer de
trdno spati dormir profondément (ali à poings fermés)
za trdno vedeti savoir sûrement (ali avec certitude), être sûr de
trden proti ognju réfractaire, à l'épreuve du feu, ignifugé
biti trden v sedlu être bien en selle, être ferme sur ses étriers (tudi figurativno) - tŕden (-dna -o) adj.
1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
trden most un ponte saldo
trden jez una diga solida
trdno zdravje salute buona, ferma
2. compatto:
trden beton cemento compatto
3. forte, solido:
trdna organizacija organizzazione forte
4. robusto
5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
trdno dejstvo fatto inoppugnabile
6. profondo, fondo:
trdna noč notte fonda
trden spanec sonno profondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trden kmet contadino abbiente, facoltoso
nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
trdna valuta valuta forte, pregiata
fiz. trdno telo solido - tŕden -dna -o, komp. trdnejši i trdnejši -a -e
1. čvrst: trden grad, most, sklep, človek, zid, temelj, položaj, korak; -a valuta, roka; -o zdravje; -o gorivo; -o stanje; plinasto, tekoče in -o telo; trden kakor hrast
2. čvrst, pouzdan, nepokolebljiv, sigiran: trden spomin; -a vera, volja; -o znanje
3. dubok: trden spanec; -o spanje
dubok san
4. iskren: -o prijateljstvo
5. imućan: trden kmet
imućan seljak; -a kmetija
veliko, imućno gazdinstvo
6. jak: trden kot zid; trden kot skala
jak kao stijena
7. postojan; trden proti ognju nesagorljiv u vatri - tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente
trdno odločen firmemente decidido (za a)
trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
biti trdno prepričan estar firmemente convencido
trdno obljubiti prometer formalmente
postati trden consolidarse, afirmarse
trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
trdno spati fam dormir a pierna suelta
trdno verjeti creer firmemente
trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c - tŕden prid., тверди́й прикм.
- tŕden -dna -o prid.
1. tare, solid, compact, robust
2. tenace
3. ferm, stabil - trden kot hrast frazem
(trmast; neomajen) ▸ kemény dió
Bila sem velika trma, bila sem trdna kot hrast in se nisem pustila nikomur, da bi pometal z mano. ▸ kontrastivno zanimivo Nagyon makacs voltam és csökönyös, senkinek sem hagytam, hogy elbánjon velem. - trden sklep moški spol za naprej: der Vorsatz
- uklonsko trd|en (-na, -no) tehnika knickfest
- upogibno trden biegefest
- argument [ê] moški spol (-a …) das Argument (navidezni Scheinargument, nasprotni Gegenargument, stvarni Sachargument); der Beweisgrund
trden argument ein stichhaltiges Argument
figurativno biti dostopen za argumente mit sich sprechen lassen
z argumentom … mit der Begründung …
volivni boj/diskusija z argumenti argumentativ geführt - čev|elj [é] moški spol (-lja …)
1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten
2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)
3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang - elastič|en (-na, -no) elastisch, vollelastisch; korak ipd.: federnd
elastično trden elastischfest
trajno elastičen dauerelastisch
(raztegljiv) dehnbar, Dehnbar-, figurativno slabšalno: Gummi- (paragraf der Gummiparagraph); figurativno (prilagodljiv) flexibel; (upogljiv) biegsam
tehnika elastična sklopka die Ausrückkupplung
elastični povoj die Binde - hrást oak, oak tree
črni hrást (črnika) holm oak
trden kot hrást sturdy (ali steady) as an oak - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - karákter (-ja) m
1. carattere; indole:
omahljiv, trden karakter carattere instabile, volubile; carattere forte, energico
2. carattere, personalità forte:
drži besedo, je karakter è uomo di carattere, mantiene la parola
človek brez karakterja persona priva di carattere
3. publ. caratteristica, natura, tipo:
opisati karakter dela v posameznih poklicih descrivere il tipo di lavoro delle singole professioni
ukrepi s prisilnim karakterjem provvedimenti con carattere coercitivo - načel|en [ê] (-na, -no)
1. (v načelu) prinzipiell; grundsätzlich
2. (o načelih) Grundsatz-, Prinzipien- (spor der Prinzipienstreit, izjava die Grundsatzerklärung, odločitev die Grundsatzentscheidung, razprava die Grundsatzdebatte)
3. (principialen) prinzipiell; von Grundsätzen, mit Grundsätzen; (trden) prinzipienfest; (zvest načelom) prinzipientreu - natezn|i [é] (-a, -o) Spann-, Zug- (vijak die Spannschraube, armatura der Spannstahl, sila die Spannkraft, preizkus der Zugversuch, napetost die Zugspannung, obremenitev die Zugbelastung, Zugbeanspruchung, obveza der Zugverband, napoka der Zugriss, palica der Zugstab, sidro der Zuganker, trdnost die Zugfestigkeit, vez das Zugband)
natezno trden zugfest