Franja

trd|en (-na, -no)

1. hrana, tkanina, povoj, stisk, prepričanje, značaj, načela, pravila: fest, notranje: [festgefügt] fest gefügt; (odporen) strapazierfähig; človek: (značajen) charakterstark

2. tehnika -fest (natezno zugfest, pretržno reißfest, tlačno druckfest, udarno schlagfest, uklonsko knickfest, upogibno biegefest, za prijem [griffest] grifffest)

3. (trdno stoječ) stabil, standfest, feststehend, standsicher; (neločljiv) zveza: unlösbar; dokaz, argument: stichhaltig, hiebfest, hieb- und stichfest; prepričanje ipd.: (ukoreninjen) [festverwurzelt] fest verwurzelt

4. zdravje: gut; starec: rüstig
biti trdnega zdravja sich einer guten Gesundheit erfreuen
| ➞ → trdni

tŕden -a, -o solid, firm; fast; steady; (neovrgljiv) hard and fast

tŕden, -a, -o kot skala steady as a rock
tŕdno telo fizika solid
tŕdno stanje solid state
v tŕdnem stanju solidified, in a solid state
v tŕdnem spanju a fast sleep
cene ostanejo tŕdne (stalne) prices remain firm
postati tŕden, -a, -o to consolidate
imeti tŕdna tla pod nogami to be on solid ground

tŕden ferme, solide, consistant, compact, stable, fixe , (trajen) durable, permanent , (neomajen) inébranlable, imperturbable, immuable

trdno obljubiti promettre ferme (ali formellement)
biti trdno prepričan être fermement (ali intimement) convaincu, avoir la ferme conviction
trdno skleniti, da prendre la ferme résolution de, se jurer de
trdno spati dormir profondément (ali à poings fermés)
za trdno vedeti savoir sûrement (ali avec certitude), être sûr de
trden proti ognju réfractaire, à l'épreuve du feu, ignifugé
biti trden v sedlu être bien en selle, être ferme sur ses étriers (tudi figurativno)

tŕden (-dna -o) adj.

1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
trden most un ponte saldo
trden jez una diga solida
trdno zdravje salute buona, ferma

2. compatto:
trden beton cemento compatto

3. forte, solido:
trdna organizacija organizzazione forte

4. robusto

5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
trdno dejstvo fatto inoppugnabile

6. profondo, fondo:
trdna noč notte fonda
trden spanec sonno profondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trden kmet contadino abbiente, facoltoso
nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
trdna valuta valuta forte, pregiata
fiz. trdno telo solido

tŕden -dna -o, komp. trdnejši i trdnejši -a -e
1. čvrst: trden grad, most, sklep, človek, zid, temelj, položaj, korak; -a valuta, roka; -o zdravje; -o gorivo; -o stanje; plinasto, tekoče in -o telo; trden kakor hrast
2. čvrst, pouzdan, nepokolebljiv, sigiran: trden spomin; -a vera, volja; -o znanje
3. dubok: trden spanec; -o spanje
dubok san
4. iskren: -o prijateljstvo
5. imućan: trden kmet
imućan seljak; -a kmetija
veliko, imućno gazdinstvo
6. jak: trden kot zid; trden kot skala
jak kao stijena
7. postojan; trden proti ognju nesagorljiv u vatri

tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

trdno odločen firmemente decidido (za a)
trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
biti trdno prepričan estar firmemente convencido
trdno obljubiti prometer formalmente
postati trden consolidarse, afirmarse
trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
trdno spati fam dormir a pierna suelta
trdno verjeti creer firmemente
trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c

tŕden prid., тверди́й прикм.

tŕden -dna -o prid.
1. tare, solid, compact, robust
2. tenace
3. ferm, stabil

trden kot hrast frazem
(trmast; neomajen) ▸ kemény dió
Bila sem velika trma, bila sem trdna kot hrast in se nisem pustila nikomur, da bi pometal z mano. ▸ kontrastivno zanimivo Nagyon makacs voltam és csökönyös, senkinek sem hagytam, hogy elbánjon velem.

trden sklep moški spol za naprej: der Vorsatz

uklonsko trd|en (-na, -no) tehnika knickfest

upogibno trden biegefest

adamantine [ædəmǽntain] pridevnik
diamanten; zelo trd, nezdrobljiv
figurativno nepopustljiv, trden

adamantine lustre diamantni sijaj

adamantino agg.

1. diamanten

2. jeklen

3. pren. trden, čvrst, neoporečen:
onestà adamantina neoporečna poštenost

afirmado trden

apelmazado trden, kepast; okoren, len; neznosen

arrêté, e [arɛte] adjectif odločen, sklenjen, dogovorjen, domenjen; trden, neomajen, nepreklicen; masculin odlok, commerce zaključek

c'est une chose arrêtée to je sklenjena stvar
décision féminin arrêtée nepreklicen sklep
arrêté de caisse, de compte blagajniški, računski zaključek
arrêté préfectoral prefekturni odlok

artus 3, adv. -ē (prim. gr. ἀρτάω vozlam, ἀρτάνη vrv)

1. tesen, ozek, tog, napet, trden (naspr. laxus): catena O., Sen. ph., vincla, nexus O., compages V., toga H. oprijeta, frenum Tib., complexus artiores Sen. ph. ali artissimi Petr., artissimo nodo vinciri Plin., arte colligere manus Pl., nimis arte colligor Naev. fr., arte boves ad stipitem religare Col., tigna hoc (tem) artius illigata tenentur C., artius complecti aliquem Ci., artius adstringi atque hedera H., historia ingens minutissime scripta, artissime plicata Sen. ph.

2. tesno sklenjen, tesen, ozek, gost: vallis, via, semita, ostium L., regiones Lucr., fauces, itinera T., fruticetum H. gostolistno, cavus H., aditus, os specūs Cu., artiores silvae C. gostejši, saltus artior L., artissimum inter Europam Asiamque divortium L., trabes singulis saxis interiectis arte continentur C., aciem, quam arte statuerat, latius porrigit S., signa artius collocare S. bolj na tesno, pedites quam artissime ire iubet S.; (o osebah) ozko vzrasel, vitek: mulier Ulp. (Dig.); gost, nagneten, strpan (enalaga): turbā artā circumstare Tib., theatrum H., nimis arta convivia H., custodia arta T. ali artissima Mel., arta civibus urbs Stat., cernere aliquid artiore cribro Plin. z gostejšim sitom. Od tod subst. artum -ī, n (skoraj samo s praep.)
a) ozek, tesen prostor, ožina, tesnoba: Mel., in arto (ali in artum) concreti montes nimborum Lucr., in arto stipatae erant naves L.; v komp. in superl.: montes paulatim in artius coëunt Cu., quā in artissimum cogitur regio Cu.; pren.: nec desilies imitator in artum H. niti se ne zaletiš, quae (quinquaginta volumina) a me collecta in artum Plin. jedrnato posnete.
b) occ. (bojna) gneča, stiska, vrvenje: suomet ipso agmine in arto haerentes L., multiplicatis in arto ordinibus L., in artum compulsi L. zagozdeni, pugna in arto T. z nogo ob nogi.

3. pren.
a) tesen, trden, (pri)srčen: artioribus apud populum Romanum laqueis tenebitur Ci., artissimum societatis vinculum Ci., arta propinquitate coniunctas Cu., arto contubernio intime iunctus Ap., artā familiaritate aliquem complecti Plin. iun., aliquem in artissimam affinitatem recipere Vell., artus somnus Suet. ali artior somnus Ci. ali artissimus somnus Suet. trden, trdnejši, najtrdnejši spanec, artissimae tenebrae S. najgostejša, najtrša, arte et graviter dormire Ci. trdno in trdo, artius ex lassitudine dormire Ci., illud arte tenent Ci. tega se trdno drže, artius adstringere rationem Ci., artissime constringere sententiam Ci., aliquem arte (artissime) diligere Plin. iun.; enalaga (o osebah) tesno združen, prisrčen: contubernalis artissimus Ap.
b) α) utesnjen, strog: arta iura Lucr. sila pravic, leges artae ideoque superbae Plin. β) (u)tesnjen, tesnoben od skrbi: animus H. γ) tesen, majhen, pičel, neznaten, neugoden: commeatus L., numerus T., annona arta, artior, artissima Suet., in artis rebus opem ferre O. v neugodnem položaju, artiora tempora somni quam noctis Cu., artior petitio L. skoraj brezupno, spes artior Col. manjše, omnia sibi in dies artiora esse viderunt Cu., spiritus arte meat Cu., aliquem arte cohibere Pl. ali arte contenteque habere Pl. koga (zelo) na tesnem držati (imeti), aliquem artius habere S. fr., aliquem arte (naspr. opulenter) colere S. (le) malo, alicui arte modum statuere S. stisniti koga na pičlo mero, si te quā syllaba parte moratur, artius appellem Tuticănumque vocem O. ako bi te (= tvoje ime)... krajše izgovarjal. Od tod subst. artum -ī, n (večinoma le s praep.) pičlost, stiska, zadrega, neugoden položaj: cum in arto res esset L. ko je bil (Hasdrubal) v stiski, ne spem sibi ponat in arto O. naj... tesno ne omeji, in arto (esse) commeatum T. dovoz da je pičel.

assis, e [asi, z] adjectif sedeč; posajen; postavljen, zgrajen; figuré trden, na trdnih temeljih

place féminin assise sedež, sedišče
être assis sedeti, figuré počivati (sur na)
je suis mal assis slabo sedim
rester assis obsedeti, ne vstati
voter par assis et levé glasovati z vstajanjem in sedenjem

attached [ətǽčt] pridevnik
pritrjen; trden
figurativno vdan